Pojdi na vsebino

Turki

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pavel Medvešček Zgodbe o Štrpedu iz Materskega podolja, Podgorskega Krasa in Čičarije
Pavel Medvešček
Vir: Zgodbe o Štrpedu iz Materskega podolja, Podgorskega Krasa in Čičarije ; avtor Pavel Medvešček , ilustrirala in opremila Ingrid Rausch; Založba Humar, Bilje 1997
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Logotip Wikipedije
Logotip Wikipedije
Glej tudi članek v Wikipediji:
Štrped


God Sv. Petra je bil že mimo, pšenična polja pa še niso bila požeta. Deževalo je tako močno, da so se klasi pod težo zrnja in vode polegli. Kazalo je že, da bo lakota prišla v deželo. Nekega dne pa se je le zjasnilo in sonce je zopet pokazalo svojo moč. Od vsepovsod so prišli ljudje pomagat, da bi se žetev čim prej končala. Zadnji dan, še zarana, ko je bilo na poljih veliko žensk in otrok, pa pridrvijo turški konjeniki. Meči, ki so jih vihteli visoko nad glavo, so se bliskali v soncu. Najbližjim žanjicam so kar v diru posekali glave. Tedaj, čeprav sredi dneva prileti iz svojega žlamporja (dupline) Štrped. V ternutku se vrem turškim vojakom zlomijo konice mečev. Ko to vidijo, jih prevzame neverjeten strah. Obrnejo se in kot preplašeni cigani zbežijo, odkoder so prišli. Žanjice nato poberejo konice mečev, ki so jih potem kovači še dolgo uporabljali za izdelavo srpov.