Tudi mezinček ima rojstni dan

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ta prave od pet do glave
Tudi mezinček ima rojstni dan
Marko Kravos
Spisano: Alenka Juhant in Daša Brezar
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Take reči si je treba v kamen zapisati, pravi stric Marko, ko sliši in zve kaj močnega, sočnega.

Ta bo sladka od repa do glave,
ta prava za stare in mlade!

»Rojstni dan imam, rojstni dan imam,« je vzklikal mezinec Zinko na levi roki.
Deklica Marta ga je debelo pogledala: »Danes imam rojstni dan jaz! Ti si tako majčken, ti bi lahko imel samo rojstno minuto!«  mu je rekla in pri tem mislila: »Vsak mezinec - brvinec bi imel danes rojstni dan, da bi dobil potem tudi darila!«
Zakaj sploh je na svetu mezinec, tako majhen in neroden? Marta ima celo dva: enega na levi roki, drugega na desni. Ne bi bil dovolj eden?
»To sitnobo na levi roki bom poslala kar po svetu,« je sklenila in rekla. Ne! si je že hip nato rekla. Kaj bi levica brez mezinca! Niti v levo uho si Marta ne bi mogla povrtati, ko bi jo srbelo. Enako bi se zgodilo, če ne bi imela malega prsta na desnici.
»Jaz sem se čisto zares rodil isti dan kot ti,« je rekel Zinko, ki mu je šlo na jok.
Zdaj, koje Marta dognala, da je mezinko kar koristen, seji je zazdel tudi ljubek. »Majhen je in šibek. Kam naj gre sam po svetu? Ne bom ga spodila od hiše: naj ostane, kjer je! Če bi ga pobral naš kuža in si ga nataknil na taco, bi bilo zelo smešno. Na moji roki pa je lep. Naj kar praznuje z mano!« Tako si je mislila. Bila je dobrega srca in dobre volje. Rojstni dan je lep dan, če ga praznuješ z drugimi.
»Vse najboljše, Zinko,« je zato voščila mezincu, mu stisnila roko in ga pobožala po glavi.
Mezinček je bil navdušen, da ima tako dobro in pametno deklico za prijateljico. Zato ji je hitro pokazal, kaj vse še zna: zarinil seje v torto, ki je s svojimi štirimi svečkami na mizi čakala na slavnostni trenutek. Luknjica je bila majhna, na Zinkotovi glavi pa je ostala imenitna kepa kreme. S to kapo na glavi je potem skočil Marti do ust in jo – sladko poljubil.
»Tudi jaz želim tebi en vesel in sladek rojstni dan, draga Marta,juhuhu!«
Lepo sta se imela na svojem prazniku.
Pa še to:

Pride noč, večernico prižge:
to bo pika naše pravljice!