Trije bratje (Ilustrirani glasnik januar)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Trije bratje.
Izdano: Ilustrirani glasnik 4/22 (1918)
Viri: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Živel je pobožen mož, ki je čutil, da se mu bliža smrt; poklical je k sebi svoje tri sinove in jih prosil, naj se ne prepirajo med seboj in naj ne prisegajo, če niso prisiljeni v to; on sam ni prisegel nikdar, svoj živ dan ne.

Ko je stari umrl, je zapustil vrt za zelenjavo, ki so ga morali bratje stražiti pred tatovi. V prvi noči je spal v vrtu starejši sin. Tu je prišel k njemu Elija, prerok, in ga vprašal: Kaj ti ugaja, moj sin. Bi rad postal pismen, imel mnogo denarja ali poročil lepo žensko? Sin je odgovoril: Bogastva bi rad. Elija mu je podaril čudežen novec, po katerem je prišel do ogromnega bogastva.

V drugi noči je spal v vrtu srednji sin in Elija mu je zastavil istotako tri vprašanja. Fant je odgovoril: Posvetil se bom učenju. Elija mu je dal knjigo, po kateri se je naučil vsega.

V tretji noči je spal v vrtu najmlajši sin in Elija ga je vprašal, kaj mu poželi srce. On mu odgovori: Imel bi rad lepo ženo. Elija mu odgovori: Če je tako, potovati moraš z menoj daleč, daleč. In oba sta se napotila na pot. Zvečer sta krenila h krčmarju, ki je bil hudobnež. Tu je slišal Elija kokoši in race govoriti med seboj: Kaj neki je zakrivil ta ubogi deček, da bo dobil našega gospodarja hčer za ženo?

Ko je Elija to čul, je spoznal pomen besedi in šel z dečkom dalje.

V naslednji noči sta krenila v neko drugo hišo, in zopet je slišal Elija kokoši in race govoriti med seboj: Kaj se je deček pregrešil, da mora vzeti krčmarjevo hčer? Saj so vsi brezbožni. Elija se je dvignil z dečkom zgodaj in šla sta dalje.

V tretji noči sta prišla v hišo, katere gospodar je imel lepo hčer. Tudi tu je slišal Elija kokoši in gosi. Govorile pa so: Gotovo je zaslužil mladenič, ko bo dobil tako lepo in bogaboječo ženo. Zjutraj je vstal Elija zgodaj, združil je oba in praznovali so svatbo. Mladi par se je vrnil vesel domov. Vse to je dodelil Bog mladeniču, ker je čuval zapoved svojega očeta.