Trieste mia
| ← Pašto je prinesel Marco Polo | Trieste mia Table Tomaž Šalamun |
Pesem za Atoma Egoyana → |
| |||||||
Blok ne pozna hodnika Roberta. Počesane
bingule bingule. Stopi na trampolin, skoči na
trampolin, po zasluženju. Italijani so mase.
Zrna odpirajo svoje luske. Obsvetljujejo svoje
trebuščke, umetno. Narava krili z umetnimi
rokami. Bogovom klonira grla, da imajo
dodatna grla. Zatipaš jih kot dva graška.
Kdo to potem prenese v brains? Tramvajem
popuščajo bremze in drvijo v dolino. V dolinah
so moli. Tramvaj ves prikipi na deske. Jaz maram
zmočen les. Da se podplati naslonijo na smolo,
ki jo morje spira. Tako sem tu: Fisherman’s Wharf,
s tramvajem na nekakšnem splavu. Svojega
Franka rišem v pozi kot jo je Larry po Géricaultu.