Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina
Babica pripoveduje
Kristina Brenkova
Spisano: Mateja Fatur
Izdano: (COBISS)
Viri: BABICA PRIPOVEDUJE, ilustrirala Ančka Gošnik – Godec; izbrala in uredila Kristina Brenkova, (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Tri vreče denarja za cepec, za mačko in za petelina

Živel je oče, ki je imel tri sinove. Hudo se jim je godilo in revščino so tolkli. Ker oče ni mogel več preživljati sinov, je velel najstarejšemu sinu, naj si gre iskat dela, da jim bo pomagal. Starejši sin vrže cepec na rame in se poslovi od bratov in očeta. Potuje križem po svetu in pride v deželo, kjer vidi, da z bucikami luščijo zrna iz pšeničnih klasov. Začuden jih gleda in pravi: - Malo ste modri, da tako luščite pšenico; jaz pa imam tako reč, s katero je treba samo udariti po pšenici in že je izluščite za poln bokal. - Ali bi nam prodal tisto reč? ga vprašajo. - Zakaj pa ne, pravi mladenič, ako mi jo dobro plačate, pa je vaša. Polovnjak denarja mi dajte, toliko je vredna med brati. In res dobi polovnjak denarja za cepec, ki ga do tistih dob v oni deželi niso poznali. Ves zadovoljen se vrne domov. Oče je bil zelo vesel, ko se je najstarejši vrnil in prinesel toliko denarja. Nato pošlje srednjega sina po svetu, češ, naj si tudi on kaj prisluži. Srednji vrže mačko v vrečo in odide po svetu. Spotoma pride do gradu, o katerem je slišal, da je v njem nešteto miši in podgan. Dva službanika morata baje vedno braniti grofa, kadar je pri jedi, sicer bi mu v jed skakale miši in podgane. V gradu pove, da ima v vreči tako stvar, ki v nekaj dneh prežene in uniči vse te živali. Grof se pogodi z mladeničem, da mu da vrečo denarja za tisto stvar in mladenič vzame iz vreče mačko, katere doslej niso poznali v oni deželi. Izpusti jo, potem pa se vrne veselega srca domov. Mačka je v nekaj dneh poskrbela za vse miši in podgane, kolikor jih je bilo v gradu. Ko se vrne srednji brat domov, pošlje oče najmlajšega po svetu. Preden odide, ujame največjega petelina na domačem dvorišču, dene ga v koš in se poslovi. Prišel je v deželo, kjer je bila večna noč. Strme povprašuje ljudi, kako to, da imajo vedno temo; toda ne vedo mu povedati. - Jaz imam pa tako stvar, pravi mladenič, ki zapoje in pripelje svetli dan. Prebivalci one dežele ga vprašajo, koliko bi mu morali dati zanjo. - Vrečo denarja, pavi mladenič, in dali so mu, kolikor je zahteval. Petelin zapoje in skoraj nato se zdani. Res je petelin priklical svetli dan, kakor jim je rekel mladenič. Najmlajši sin se vrne domov s polno vrečo denarja. Odslej so vsi štirje lahko in dobro živeli.


Zapisal J. P. Planinski