Trhlo drevo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Modre dalje Trhlo drevo
(Človek in noč)
Miran Jarc
Besi
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Vseokrog v jutranji svežosti vriska, blesti mladoletje.
Osamljen temotno molči na planjavi le strt velikan,
težko se sklanja, kot da je pretajnostnim mislim predan,
uspavan v pozabnost. Trohnoba je našla pri njem zavetje.

Kot da že davno je v deblu usahnilo sočno življenje,
razpada drevo posušeno. A vendar brezupno še v zrak
proži dvojica se vej, da ujela bi sončno blestenje,
da jo poljubil, osvežil bi jutranji vetrič mehak.

Ali v brezzvezdnih nočeh, ki razgrinjajo v svetih teminah
tajnosti božje, vijolični soji skrivnostno blesté
na starem drevesu — njegove najgloblje zasanjane slutnje ...

V urah samotnih iskal je — v morečem objemu brezčutne
snovnosti — duh večnotajnih spoznanj, ki so v nočnih globinah
privrela iz debla kot soj, da zlijó se v vesoljstva srcé.