Tretje berilo

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Tretje berilo
Črtomir Šinkovec
Objave avtorja v osnovnošolskem berilu.
Izdano: Berilo Tretje berilo, Državna založba Slovenije, Ljubljana (1967)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


NAŠA ZEMLJA[uredi]

Naša zemlja, sočna zemlja –
pod Triglavom vrt!
Lepših ni nikjer na svetu
polj in rek in trt.

Kdo ob zemlji tej ni srečen,
v srcu ves zavzet
nad trpljenjem naših dedov
do nedavnih let.

Tujec strahoval in ropal
in moril je tod,
zdaj po dolgem tisočletju
smo sam svoj gospod!

Kdor bi zemlje te ne ljubil,
ta naš bratec ni!
ta se bo brez tal izgubil
v vetru kot smeti.

ČRTOMIR ŠINKOVEC

NAŠ PRVI LETALEC[uredi]

To je bil Edvard Rusjan iz Gorice, ki se je rodil pred dobrimi sedemdesetimi leti. V očetovi delavnici je delal sode, po delu pa je obiskoval razne večerne in nedeljske tečaje. Izučil se je še za mehanika. Bil je tudi dober kolesar in je postal v tem športu prvi tekmovalec.

Edvard je imel starejšega brata Jožeta. Oba sta z vso vnemo proučevala tehniko. Ko sta zvedela o izumu letala, sta tudi onadva začela izdelovati modele s pogonom na roke, z nogami in telesom. Počasi sta zgradila prvo letalo na bencinski motor. Kljub raznim neuspehom nista vrgla puške v koruzo. Pomagal jima je oče. Z njegovim denarjem sta kupila motor ter zgradila novo letalo, ki sta ga imenovala Edo I. To je bil dvokrilnik iz navadnega lesa, prepleten z žico in pokrit z debelo lepenko. Pod letalo pa sta pritrdila kar navadni kolesi od bicikla. H krmilu je navadno sedel Edvard. Pri vzletih sta mu zvesto stala ob strani brat in oče. Uspehi so bili čedalje večji, toda pri nekem poletu se je letalo razbilo.

Potem je Edvard vso zimo gradil novo letalo Edo II. Neke nedelje se je zbralo mnogo ljudi na letalo se je dvignilo kakih dvajset metrov visoko ter letelo štiristo metrov. To je bilo že zelo drzno dejanje. Poskušala sta še večkrat in gledat so ju prihajali ljudje od vseh strani. Brata sta odšla po svetu, kjer sta se še marsikaj naučila. Zgradila sta novo, boljše letalo. Odšla sta v Beograd, kjer sta se hotela predstaviti. Letalo je zletelo v zrak, plavalo nekaj časa in se lepo zasukalo, nato se je v njem nekaj poškodovalo in se je zrušilo na železniško progo ob Savi.

V veliki žalosti so povsod razobesili črne zastave in priredili nesrečnemu letalcu veličasten pogreb.


ČRTOMIR ŠINKOVEC