Trepetlika (Anton Medved)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Usmiljenje Trepetlika
Slovenske legende
Anton Medved
Roža Jerihovska
Spisano: Maja Kljajič in Mateja Jagodič
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



    Trepetlika


Po trati hodila je sveta Devica
nebeška edina in večna kraljica.
Cveteli so gozdi, livada in log,
cvetela priroda,je krog ino krog.
Cvetela je pomlad, ko nikdar popred,
veselje poživljal in mir je pogled.
Vijole dihljale Mariji naprot',
ponižno jo spremljajo rože povsod.
Metulji in hrošči, čebelice vse
priklanjajo nežno ji svoje glave".
Škrjancki in slavčki ji hvalo pojo
in ribcam se bliska od sreče oko.
Rastlinje in klasje in trava in les
se klanja globoko le hčeri nebes.
In tis se upogne in jelka in bor
in javor in smreka in hrastov tam štor.
Dreves eno samo prevzetno stoji,
dreves eno samo še nagnilo ni.
Ošabno drevo — trepetlika je bila
in le trepetlika se ni upognila.
Po njej se ozira Marija devica,
po njej se ozira nebeška kraljica;
in mirno jo gledajo rajske oči,
pred kterimi solnce na nebu bledi.
In drevo strepeče — trepeče še slej
in bo trepetalo brez konca naprej.