Trepetlika (Anton Kosi)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Odkdaj rodi leska okusen sad. Sto narodnih legend
Anton Kosi
Kako je Bog psa ustvaril.
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


V bolestni grozni je viseč na križu

Umiral človek-Bog,

Molče mu gledala v trpeče lice

Priroda je okrog.


Še eden hip . . . »Moj Oče, v Tvoje roke

Izročam dušo jaz!«

Izrekel je, in smrt je Rešeniku

Zagrnila obraz.


Ihteč zaplakala je vsa priroda:

Z gorami holmec vsak

In vsaka živa stvar in z luno solnce,

Z vodami zemlja, zrak.


Tožile so ob križu pevke ptice,

Da ni Gospoda več,

Po gorskem vznožju vila se drevesa,

Ob čutu tem tožeč . . .


Le eno je drevo na gori stalo,

Ponosno zrlo v svet,

Brezčutno samo za prirode žalost,

Solze in vzdih naštet.


Umili mrtvemu se Rešeniku

Da ga prezira stvar,

Hoteč edina mu tajiti v smrti,

Da njen ni gospodar!


Nad Golgato zaveje vetrec brzi,

Zaveje, odbeži,

Drevesu trdosrčnemu od križa

Noseč gorske krvi . . .


Tedaj zatrepetali so mu listi

In deblo šibkih vej:

In danes še trepeče – trepetlika

Od tistih dob naprej!


M. Opeka.