Trbovlje

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Trbovlje
Tone Seliškar
Izdano: Kres, letnik 1, številka 3/4 (1921), 53
Viri: dLib 3/4
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

V zraku nad ozko dolino sajasti trak ...
Črnikast, razvlečen od kraja do kraja,
vijoč se ko gibki rep dolgega zmaja:
Na kosme snežene pozimi se kuje,
poleti se solnčnega dežja sramuje,
dokler ne zakrije ga blaženi mrak.

Pod njim je stotero težkih in strašnih življenj.
V blatnati zemlji, pod črnim obokom
kruh sečejo sebi in lačnim otrokom,
ki vekajo v dolgih barakah lesenih
pri materah svojih obrazov vodenih ...
V jami sta oče in sin, v separaciji hči -
na postelji žena sedmo trpljenje rodi ...

Kadar zatuli fabriška sirena,
da se razleze tuljenje ko sluzasti jok
od hiše do hiše, se strga iz src stoteri stok:
Na delo ...
Hiše, barake in bajte izmečejo iz sebe
v jame, v tovarne, med stroje rohneče
mlada in stara telesa — še žene noseče ...

Na sredi golega griča se zemlja odpira,
grobnica strašna življenja požira.
— — — — — — — — — — — —
Spala je žena ... Po polnoči se je zganila,
krvava slutnja jo je v srce poljubila.
— — — — — — — — — — — —
Zjutraj so štirji prinesli krvavo telo
pred njo ...

(Iz zbirke Trbovlje)