Tovarna gori

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Tovarna gori!
Dim, ki vali se preko vasi,
v mojem se oknu lovi v zastore.
V mrzle dlani tiščim svoj obraz,
ostro me stresa decembrski mraz,
ali srce
razumeti ne more.

Lomijo strehe se,
rušijo stroji.
Mojster, čuj mojster,
otroci tvoji!
Vse tvoje stvaritve
so danes razbite.
Ah, prav je,
da ni te.
Ne vidiš, ne čuješ.
Ne vem, kje potuješ,
izgnanec moj ljubi.
Oteti ne morem nič,
jokam k izgubi.