Tomaž je nesel meso v pekel

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Dekle jezdi z mrtvecem Tomaž je nesel meso v pekel
Matija Valjavec
Volčica
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nekoč je živel neki oče, ki je imel dva sinova: Miška in Tomaža. Miško je bil bogat, Tomaž pa reven. Pripetilo se je, da je Miško klal, Tomaž pa mu je ves dan pomagal, ker je mislil, da mu bo dal kaj mesa, da ga bo nesel domov otrokom. Pride noč, Miško pa mu niti jesti ni dal. Tomaž ga prosi, da bi mu dal vsaj malo mesa, da bi ga mogel zvečer speči otrokom. Miško mu je nato odsekal kos mesa ter mu rekel:

»Na! Pa pojdi z mesom k vragu!«

Tomaž vzame meso in gre domov. Ko so ga otroci opazili, so se razveselili, da bodo jedli meso. Oče pa je rekel:

»Stric tega mesa ni dal nam, ampak vragu. Zjutraj mu moram to odnesti, kakor mi je bil rekel brat.«

Ko je prišlo jutro, se je odpravil na pot k vragu. Ko pride na breg, je rekel brodniku, da nese vragu meso, ki mu ga je bil dal brat. Brodnik mu je odgovoril:

»Le nesi! To bo rad jedel, ker rad je vsako meso.« In mu reče, naj vraga vpraša, kako bi se mogel rešiti, da ne bi več prevažal. »Za plačilo, ker si mu prinesel meso, pa prosi tisto črno kokoš, ki nese cekine, kadar jo kdo pritisne.«

Tomaž mu obljubi, in pride v grad. Tam ga je zagledala vragova žena in vprašala, kaj išče tu. Povedal ji je, da je prinesel meso, ki mu ga je poslal brat. Rekla mu je, da vrag rad je meso. Tomaž pa je ženi povedal, da ga je tisti, ki prevaža, zelo prosil, da bi vprašal, kako bi se odrešil.

Rekla mu je:

»Tega ti ne bo povedal, ampak ti lezi tu pod posteljo, pa dobro poslušaj, kaj bo povedal.«

Tomaž se je skril. Nato je prišel vrag. Žena se mu je prilizovala, kakor bi vse vedela, samo da bi izvedela, kako bi se ta, ki prevaža, osvobodil, pa je vprašala:

»Ti, kako bi se ta, ki sem prevaža, mogel osvoboditi?«

Vrag pravi: »Bedak, čisto lahko! Tedaj, ko koga prevaža, naj samo reče, naj prime za veslo, in kadar prime, naj zavpije: Menjava!«

To si je ta pod posteljo dobro zapomnil. Vrag se je nato potegnil naprej v šesto sobo. Tomaž je tačas odšel ven in je potem ponovno prišel, kakor da bi še ne bil tam. Potrkal je na vrata in vstopil. Vrag ga vpraša, po kaj je prišel. Tomaž mu je povedal, da mu je brat poslal meso. Vrag ga je rad vzel in vprašal, kaj hoče za plačilo.

Tomaž je rekel: »Tisto črno kokoš.«

Vrag mu jo je dal. Tomaž je odšel in prišel k tistemu, ki je prevažal. Ko ga je ta opazil, ga je vprašal, če ve, kako se naj odreši.

Tomaž je rekel: »Počakaj, da pridem nekoliko dalje, potem ti bom povedal.« In tako je odšel in pride k neki gostilni.

Tam si je naročil prinesti jedi, in potem, ko se je najedel, je stisnil kokoš in takoj so iz nje padli trije cekini. Potem je krčmarico poklical za račun. Ona je bila to videla, pa ga vpraša, če želi še kupico žganjice. Tomaž je rekel, da hoče, pa mu je noter zamešala uspavalo, in kakor hitro je popil, takoj je zadremal. Tačas mu je dala namesto te kokoši, drugo. Ko je vstal, je odšel domov in ko je prišel domov, je rekel ženi:

»Boš videla, kaj sem ti prinesel.«

Vzel je kokoš, jo stisnil, kokoš pa ni in ni dala cekina.

Žena se je začela smejati in se iz njega norčevati ter mu je rekla:

»Pojdi k vragu!«

Tomaž je šel k vragu in prišel do brodnika. Brodnik ga je vprašal:

»Ali mi boš povedal, kako bi se mogel tega rešiti?«

Tomaž je rekel:

»Pozabil sem ga vprašati. Zdaj ga bom vprašal,« in povedal mu je, kako se mu je dogodilo. Brodnik mu reče, naj prosi za prt, ki visi na drogu. »In ko boš lačen, ga razprostri po mizi ter reci: 'Daj mi mesa, gibanic, vina/ pa ti bo vse dal.«

Ko pride k vragu, potrka in gre notri.

Vrag ga vpraša: »Kaj hočeš?«

Tomaž pravi: »Zakaj si mi dal to kokoš, kaj bom z njo?«

Vrag vpraša: »Kaj hočeš?«

Tomaž pravi: »Daj mi tisti prt, ki ga imaš na drogu.«

Vrag je vzel kokoš ter mu je dal prt.

Tomaž odide, spet nekako prevari brodarja ter pride v tisto gostilno. Razprostrl je prt in naročil jedi. Takoj je bilo dovolj jedi in pijače. Ko je oštirka to opazila, mu je skrivaj vzela prt in dala drugega, svojega. Tomaž je spet tako prišel domov in rekel ženi:

»Boš pa zdaj videla, kaj sem prinesel,« in zapove otrokom, naj zmolijo in pridejo jest. Vzame prt in naroči jedi. A teh ni bilo. Potem so se še bolj norčevali, in žena mu je rekla:

»Pojdi k vragu!«

In je znova odšel k vragu. Pride do brodnika, in brodnik ga vpraša, ali mu bo

povedal, kako bi se osvobodil.

Tomaž mu je rekel, da mu je vrag naročil priti danes, da bo povedal. In povedal mu je, da mu je vrag zopet nekaj dal, kar ni uporabno in da gre po drugo. Brodnik

mu pravi:

»Prosi za tisto ključavnico, iz katere more priti šest regimentov vojakov.«

Tako je odšel v grad. Zdaj ga je vrag vprašal: »Zakaj si prišel?«

Tomaž pravi: »Zakaj si mi dal to, saj ni za nič? Daj mi tisto ključavnico, ki more dati šest regimentov vojakov.«

Vrag mu je dal in rekel:

»Če boš prišel še enkrat, te bom obdržal tu.«

Tomaž je vzel ključavnico in odšel. Prišel je do brodnika, pa mu je dejal, da mu bo razložil, ko ga bo prepeljal, ker je vrag rekel, da mu ne sme povedati na vodi.«

Ko je prišel čez vodo, mu je povedal. Kadar ga bo kdo prosil, naj ga prepelje, naj mu da na sredi vode veslo v roke in naj zakliče: 'menjava!' in tako se bo rešil.

Potem mu je brodnik povedal, da mu je kokoš in prt vzela gostilničarka. Tomaž je šel tja in ukazal vojakom, naj jo ubijejo, če ne vrne kokoši in prta. Raje mu je vse vrnila, samo da je ne bi ubil. Ko je to dobil, je odšel domov in ključavnico dal v svoj predal ter ga zaklenil s tremi žabicami. Pogrnil je prt in je bilo dovolj jedi. Ko so se najedli, je vzel kokoš in jo je tako dolgo stiskal, da je bil kot poln denarja. Nato je šel spat, zjutraj pa je poslal enega svojih otrok k bratu po mernik. Otrok je prišel tja in prosil za mernik. Brat je vprašal:

»Kaj, boste merili uši?«

Otrok pa je rekel: »Oče bodo merili denar.«

»O, ti beračija, kaj bi tvoj oče meril novce!« je dejal stric, otrok pa reče: »Če mi ne verjamete, pa pojdite gledat.«

Stric Miško je šel tja in vpraša: »Kje si vzel ta denar?«

»Veš brat, tisto meso, ki si mi ga dal, rekoč, naj grem k vragu, sem odnesel k vragu in sem dobil zanj tole.«

Miško je šel domov, vzel celo slanino in šel k vragu, misleč, da mu bo dal več, kot je bil dal njemu za tri funte mesa. Odšel je in prišel k brodniku. Ko pa je brodnik priveslal na sredo, mu je rekel, naj prime za veslo. Miško je prijel, oni pa je zaklical: »Menjava!« In potem je brat ostal tam ter prevažal devet let, dokler se ni odrešil.

Brat Tomaž pa ni hotel hudega vračati s hudim, ampak je vračal z dobrim. Tačas je bratu redil ženo in otroke. Dal si je sezidati velike gradove ter je postal bogat človek. Ker pa je bil na glasu, so ga hoteli okrasti razbojniki. To je Tomaž zaslišal, in ko so že prišli v grad, je vzel ključavnico ter je ukazal vojakom, naj jih polove in zvežejo. Vojaki so jih zvezali. Nato je vojake vrnil, dal ključavnico nazaj v predal in šel spat. Drugi dan je razbojnike izročil sodišču, in tako je številne grofe rešil strahu.