Pojdi na vsebino

To pa že ni kar tako

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
To pa že ni kar tako
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, To pa že ni kar tako, str. 11, Pustov god, 1965.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



To vam je novic novica,
to pa že ni kar takó!
Tistega vprašajte strica,
ki že belo ima bradó –
če je kdaj verjel v planet,
ki obkroža danes svet?

V zvezdo, ki jo zdaj v vsemirje
pošljejo ljudje od nas?
V njej na Luno lahko štirje
odfrčali bodo v vas.[1]
Bogme, da je več kot zvit,
ki je izumil satelit!

Zdaj še majhni ste in mladi,
jutri zrasete v može.
Kajpak, poleteli radi
bi na Luno danes že.
Takšna vožnja vse vas čaka,
čudno se obrača svet!
O, saj vem, da ni junaka,[2]
ki ne bil bi zanjo vnet.
Temu, ki bo šel od tod,
pehar sreče za na pot!

[3]

Opombe urednice

[uredi]
  1. V objavi 1957: odfrčali bodo v vas!
  2. V objavi 1957; O, saj vem, da ni bedaka,
  3. Vera Albreht, To pa že ni kar tako, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6796. Vera Albreht, To pa že ni kar tako, Slovenski poročevalec, 13.10. 1957, št. 241, str. 8, priloga Najdihojca.