Tožéča tica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mladézni Tožéča tica
(Pesni)
Fran Serafin Cimperman
Na gôri
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


„Zakáj pač žálostna si, tica,
Da več ne pôješ, kakor prej?
Mordà ostala si samíca
Zgubívša drúžeta, povèj?

Mordà ne véš, da v naše kraje
Verníla se je pómlad spet,
Ki krog stvarém življênje dáje,
Razsíplje zelenjé in cvét?“

„„Oj, vém, da tù je pómlad zala,
Ki vsem je ljuba tak serčnó;
Tud jaz bi se je radovála,
A srečo vzél mi je nekdó.

Ko šlà iskat okrog sem hrane,
Da mláde bi napitala,
Prišèl nekdó je iz poljáne,
Ter vrópal jih iz gnjezdeca.

Zató sem v žálost zatopljêna,
Ko sêstre krog se veselé,
Ker réva zdaj sem zapuščêna
In moji mládi, kdo vé kjé?

Pri njih vesêlje sem iméla,
Ki níkdar več ne verne se,
Po dnevi sem jim sládko péla,
Po nôči kríla gnejzdece.

Zdaj moram lóčena pa biti
Od mládih svojih za vse dní;
Kakó se čem še veselíti,
Vidé nevsmiljenost ljudíj!““