Pojdi na vsebino

Terpin

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Terpin
Matevž Ravnikar Poženčan
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ob jutra zoru bilka vsaka
se z bistro kapljo poživí;
li za me tužnega sromaka
tolažbe več pod solncom ni.

Poleti treska v silne skale,
pozimi tuli v nje vihar;
veliko vselej so prestale,
u tem so meni one par.

Ko solnce dno morja obsveti,
ko v černih brezdnih bode dan,
tolažba če me doleteti –
morda, ko bom u zemljo djan!

Ah, vendar je velika škoda,
da 'z jekla nimam jez serca!
Naj tolkla njega bi osoda,
kot oven ignja tleči zna!

Ah bodi jez primorska skala!
ki se valovi v njo grozé,
ki se ne bo kreniti dala,
če z neba strele v njo leté.

Premilo strune se glasite,
da stopijo solze v očí;
če tla so tudi skalovite,
jih rosa včasih ohladi.