Teržič (sedanji čas)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Teržič (sedajni čas)
Peter Hitzinger
Objavljeno pod začetnicama P. H.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 3, št. 20 (14.5.1845)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Letá zgol obertnosti vdani terg stojí poldrugo uro od Ljubelja med hribmi, ki vid na vse straní zapirajo; dva potóka, Mošenik in Bistrica, sta mu kakor dve žili življenja. Imá tri cerkvé, en grad; šteje 180 večidel trdno zidanih hiš, in več ko 2000 stanovavcov. Kar obertnost in rokodelstva vtiče, so tamkej tri velike kovačnice (fužine), dvé za jeklo, ena za železo; ena pilarica (Feilhammer); ena kovačníca za železo vleči (Zain- und Streckhammer), osem kosaric, to je kovačnic za kosé, serpe, sekíre, lopate i. t. d.; ena žebljarica in tri konjske kovačnice; plavž v letu 1816 postavljen, pa je zavoljo pomanjkanja dòbre rude v bližavi opušèn. Druziga rokodelstva je deset usnjarjev, ki tudi večidel težko usnje za podplate in lepe tanjke kožice čèrne in drugih barv (Pfund- und Corduanleder) strojijo, in tri malne za ježice, in veliko stóp za čreslo, in posebnih poslopij za izdelovanje usnja imajo, in vsak po več delavcov imá; dalje dva irharja (Weissgärber), trije farbarji za platno in kotone, desét nogovičarjev, trije klobučarji, in čevljarjev krog trideset, štirji mizarji, dva ključavničarja; malni za žito so trije.

Kar je tukej mnogiga blaga storjeniga, ni samo za domačo deželo, ampak gre tudi v druge kraje. Takó gre železno blago na Hrovaško in čez Terst na Laško, Greško in v Jutrovo (Levante); usnje tudi na Terst; nogovice pošiljajo na Štajersko in v Terst, čevlje na Koroško, Tirolsko in v Terst; plavo farbani kotoni so zadosti za vso domačo deželo, in gredó tudi vùnkej. Vse to vkupej vzeto kaže, de je Teržič memo vsih krajev krajnske dežele pèrvi, kar obertnost in rokodelstvo zadéne.

P. H.