Temnordeča potonika

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Temnordeča potonika
Tone Seliškar
Izdano: Kres, letnik 1, številka 9/10 (1922), 151
Viri: dLib 9/10
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

(Očetu in materi posvečena.)

Strele so švigale mimo oken in bliski
so razsvetljevali mater in očeta, ki sta
v globokem spancu ležala poleg mene.
Ves radoveden sem se vzpel na kolena
in sem ju pogledal s svojim edinim očesom.

Temnordeča potonika je žarela nad njima,
temnordeča, kakor da bi liste namočil
v srčno kri — korenine pa so segale v njegovo
in njeno srce.

Kakor pisan metulj se je
moja duša vsesala v to rožo temnordečo,
iz katere je dehtelo strašnolepo življenje
kakor še nikoli zapisana pravljica — — —
Kača se je ovila okoli očeta in matere
(to ni bila svetopisemska kača)
in je sesala mleko in kri, za vas namenjeno —
vi pa ste umirali v materinem naročju
kakor roža v presuhi zemlji — zakaj
v vaše odprte kljune so padale samo redke kaplje
iz ostudnega gobca — — —

Razjokal sem se ob tej strašriolepi pravljici.
Razgalil sem materina prsa in sem predobro
videl odtise kačinega gobca na beli koži;
razgalil sem očetov vrat — in razločil sem črne odtise
na zgubani koži;
stopil sem k ogledalu in videl sem v njem
svoj bledi obraz z brezkrvnimi ustnicami.

Strele so švigale mimo oken, jaz pa sem jokal
pod odejo nad tem prestrašnim spoznanjem,
ki ga je dehtela vajina temnordeča potonika.