Temna dežela

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Ježu se je mudilo Lonček, kuhaj
Temna dežela
Hrvaška pravljica
Lena nevesta
Spisano: Urška Kadunc
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 50%.svg To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


TEMNA DEŽELA

Pripovedujejo, kako se je neki car, ko je prišel s svojo vojsko na konec sveta, odpravil v temno deželo, tam se nikoli in ničesar ne vidi.

Ker ni vedel, kako se bo vrnil nazaj, je pustil tam žrebičke, da bi jih kobile same zavohale in povedle iz temnega mraka.

Ko so prišli v temno deželo in hodili po njej, so povsod pod nogami čutili nekakšno drobno kamenje, iz mraka pa je nekaj zaklicalo:

»Kdor bo odnesel kaj tega kamenja, se bo kesal. In tudi kdor ga ne bo odnesel, se bo kesal.«

Nekateri so pomislili:

»Če se bom kesal, čemu naj ga potemtakem odnašam.«

Drugi so pomislili:

»Vsaj enega bom pa že odnesel s seboj, da bom videl, kakšen je.«

Ko so se iz teme vrnili na beli svet, so videli, da so bili kamni samo drago kamenje.

In tako so se kesali tisti, ki niso vzeli nič, in tisti, ki so vzeli malo, pa bi radi imeli več.

Hrvaška pravljica