Pojdi na vsebino

Temna dežela

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ježu se je mudilo Lonček, kuhaj
Temna dežela
Hrvaška pravljica
Lena nevesta
Spisano: Urška Kadunc
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


TEMNA DEŽELA

Pripovedujejo, kako se je neki car, ko je prišel s svojo vojsko na konec sveta, odpravil v temno deželo, tam se nikoli in ničesar ne vidi.

Ker ni vedel, kako se bo vrnil nazaj, je pustil tam žrebičke, da bi jih kobile same zavohale in povedle iz temnega mraka.

Ko so prišli v temno deželo in hodili po njej, so povsod pod nogami čutili nekakšno drobno kamenje, iz mraka pa je nekaj zaklicalo:

»Kdor bo odnesel kaj tega kamenja, se bo kesal. In tudi kdor ga ne bo odnesel, se bo kesal.«

Nekateri so pomislili:

»Če se bom kesal, čemu naj ga potemtakem odnašam.«

Drugi so pomislili:

»Vsaj enega bom pa že odnesel s seboj, da bom videl, kakšen je.«

Ko so se iz teme vrnili na beli svet, so videli, da so bili kamni samo drago kamenje.

In tako so se kesali tisti, ki niso vzeli nič, in tisti, ki so vzeli malo, pa bi radi imeli več.

Hrvaška pravljica