Telo
| Telo Vinko Möderndorfer |
| |||||||||
S PESMIJO NIČESAR NE SPREMENIŠ
S pesmijo ničesar ne spremeniš
še manj popraviš
Edina korist so študentke slavistike
ki te gledajo
na kakšnem literarnem večeru
ko recitiraš pesmi
Samo to
In če imaš srečo
ležeš in lažeš s kakšno (z velikimi očmi)
v drugem nadstropju bloka št. VII
in potem zjutraj z avtobusom v mesto
Samo to lahko (pesem):
spremeni lego nog neke deklice
in stori to
da verjameš
da si nesmrten
vsaj tisti hip
+ + +
jokaj na moji rami
tako mi pašeš
tako topla med nogami
+ + +
gledam te kako se slačiš
PRIDI K MENI velika moja
nisem dante niti petrarka
in ti nisi njihova KATERA ŽE
samo pridi
moj jezik se v tvojem poljubu najde
+ + +
gledam te kako se slačiš drugi dan
PRIDI K MENI DRUGIČ velika moja
zdaj me poznaš in veš
da ko greva narazen
zaspim
in ti me gledaš
zato jaz v snu vem
da nisem umrl
+ + +
gledam te kako se slačiš zadnji dan
PRIDI K MENI ZADNJIČ velika moja
prestregel bom tvojo kri Z USTI
+ + +
nikdar ne bo poljub več isti
pomešan s šminko in smehom
nikdar ne boš več z isto nogo
pod istimi lučmi
v isto vodo zakoračila
kako usodno je
kako minljivo je
nocojšnje
najino jebanje
+ + +
to je pesem TAKO
in to zato
ker si ti TAKO v meni
in jaz v tebi in
ti v meni in
jaz v tebi
in TAKO
do jutra
+ + +
to naj ne bo pesem
to naj bo klic k meni (žena)
iz tvoje daljave
na mojo kožo
na moj kurac tvoja usta
naj se prilepijo
ta večer
+ + +
danes sem mamuran
zato bo ta pesem murnova pesem
ne maram spati v travi
s tabo
imam občutek da bo z nama spal
še majhen murn
+ + +
prah posedi se
srebrni prah
na gole lakti
padaj padaj
+ + +
kot list odpade
(kako neumni so pesniki
ki TEBE primerjajo z listom)
kot čopič rahlo
po tvojem trebuhu
naj s semenom rišem
senco
+ + +
evo ti pesmico
obriši večer
s pisalne mize z omare
s postelje
naj bo noč
in
jaz ob tebi vroč
TI KI ZAKLEPAŠ VRATA PREDEN LEŽEŠ
Ti ki se sklanjaš name
dolgonoga Ki se končuješ pri popku
Ki cvetiš ob dotikih
Ti ki se boš zbudila
in me ne bo
V tvoji sobi Na tvojem trebuhu
(samo ura bo pet do sedmih
in knjiga na mizi odprta)
Niti v sledi včerajšnje sline
Niti v jeku besede
kaj šele obraza
me ne bo
Ti ki se sklanjaš name (ta hip)
kot nad nebo
Kakšno nenapisano sled pušča človek
In kako se lahko minuli čas
drugače pove
kot v pesmi
+ + +
odpri pismo (odpiram pismo)
kaj piše
piše da naj pridem na naslov (ta in ta)
boš šel (bom šel do vrat prisluhnit
kako z drugimi ljubi) prisluhnit njen
vzdih
in potem (potem)
kaj bo (še eno pismo naslednji dan)
povabilo za noč
na njena vrata bom pritrdil
z žvečilnim
to pesem
ne morem
ne morem pa če me jebeš
praga prestopit
do tebe
+ + +
POPOLDNE JE PRIMERNO
na oknih dež
in na ustih odpoljubljanje
dlak
počasi počasi kapljajo
po oknih
vzdihi popoldneva
 | Vsebina članka je delno ali v celoti izpeljana iz vira {{{source}}}. Imetnik avtorskih pravic je dovolil objavo gradiva pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 Unported. Dokaz za to so potrdili in shranili prostovoljci OTRS pod številko zahtevka {{{id}}}. To predlogo naj dodajajo potrjeni prostovoljci OTRS po prejemu jasne izjave o dovoljenju na naslov permissions-sl  wikimedia.org. Predloge ne uporabljajte za zahtevanje dovoljenja. |