Teliček

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Teliček
Spisano: Janja Vovk in Maja Milavec
Izdano: 118760704
Viri: 118760704
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


TELIČEK ilustrirala Jelka Godec Schmidt

Živela je revna vdova, ki je iniela veliko otrok. Vsako jutro jev že navsezgodaj odhajala na delo. Še prej pa je zakurila, zavrela je mleko in otrokom na mizi pripravila zajtrk. Otroci so se prebudili, poskakali so iz postelj in posedli okoli mize. A komaj so prijeli za žzlice, že je izza peči skočil teliček. Zapodil se je k najmlajši sestrici in se spravil nad njen zajtrk. » Teliček, teliček, pusti moj kruh!« je jokala deklica. A teliček -- kot da je ne sliši. » Teliček, teliček, pusti moje mleko!« je še glasneje jokala deklica. A teliček -- kot da je ne sliši. Vse je pojedel, vse je popil, potem pa spet izginil za peč. »Preženite mi telička!« je deklica dan za dnem prosila bratce in sestrice. A bratci in sestrice so se telička bali in so tudi sami jokali. Vsi skupaj so prosili mamo: »Mama, preženi nam hudega teličcka!« A mama je morala na delo. Kako naj bi ostala doma in čakala na telička?! In tako je mala deklica dan za dnem ostajala brez zajtrka. Nekega dne pa ji je bilo dovolj. Ko se je teliček spet pripodil izza peči, je prijela žlico in ga mahnila po glavi. In glej -- v tistem hipu se je spremenil v kup zlata. Otroci so se cudili -- še vedeli niso, kaj je to, kar se tako lepo blešči. Mati pa je kaj hitro spoznala, da so v hišo dobili zaklad. Zlato je pospravila v skrinjo in z njini srečno vzredila vse svoje ljube otroke.

Židovska ljudska