Tea in čarobna travica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Tea in čarobna travica
Eva Škofič Maurer
Dovoljenje: Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


»KO BOM VELIKA, BI BILA RADA VODNICA ČREDE, TAKO KOT MOJA MAMI,« JE REKLA SLONČICA TEA SVOJEMU PRIJATELJU ACIJU IN SE ZAMIŠLJENO ZAZRLA PROTI ZAČETKU SLONJE ČREDE. ČISTO NA ČELU JE STOPALA NJENA MAMA. SLONI SO HODILI ŽE VEČ DNI, DA BI NAŠLI SVEŽO VODO.
»KAJ SI REKLA?« JE VPRAŠAL SLONČEK ACI, KI SE JE Z RILCEM DRŽAL OČETOVEGA REPA.
»KO BOM VELIKA, BI BILA RADA VODNICA ČREDE, TAKO KOT MOJA MAMI,« JE PONOVILA TEA.
»JAZ PA BI ŽE RAD PRIŠEL DO TISTE VODE,« JE ODVRNIL ACI IN PUSTIL, DA GA ATA SLON VLEČE NAPREJ.
»S TABO SE SPLOH NE DA POGOVARJATI!« JE JEZNO REKLA SLONČICA IN SE TUDI SAMA BOLJ KREPKO OPRIJELA SVOJEGA OČETA.
»NO PRAV,« JE REKEL ACI. »PA MI POVEJ, KAKO BOŠ VODNICA, ČE PA ŠE TROBITI NE ZNAŠ?«
»NESRAMNEŽ!« JE ODVRNILA TEA IN V OČEH SO JI ZABLESTELE SOLZE. TO, DA SE NIKAKOR NE MORE NAUČITI TROBITI, JO JE MUČILO BOLJ OD VSEGA IN ACI JE TO VEDEL.
»A ZDAJ SE BOŠ PA CMERILA?« JE VPRAŠAL ACI.
»NE, NE BOM!« JE REKLA TEA IN SE OBRNILA V DRUGO STRAN.
»PA SAJ SE BOŠ NAUČILA TROBIT, NO!« JO JE POSKUŠAL POTOLAŽIT ACI. TEA PA JE SAMO HLIPNILA.
»KAJ NAJ NAREDIM, DA SE BOŠ NEHALA JOKATI?« JE SPRAŠEVAL ACI.
»NIČ, SAJ NE JOKAM!« NI MOGLA USTAVITI HLIPANJA TEA. ACI SE JE Z GLOBOKIM VZDIHOM OZRL V NEBO. S TEO STA BILA EDINA SLONJA OTROKA V CELI ČREDI IN ČE SE SKREGA Z NJO, SE NE BO IMEL S KOM IGRATI. »NO PRAV,« JE REKEL POMIRJUJOČE, »TE BOM PA JAZ NAUČIL KAKO SE TROBI!«
»RES?« JE NEZAUPLJIVO VPRAŠALA TEA.
»ZAGOTOVO!« JE RESNO ODVRNIL ACI.
»NO, PA DAJ, NAUČI ME!« JE VZKLIKNILA TEA.
»AH, SI TI ENA SLONA-SLONASTA, A NAJ SPUSTIVA REPE ALI KAJ?« JO JE SPOMNIL ACI.
»AJA,« JE REKLA TEA. »POTEM PA JUTRI, A NE?
»KO PRIDEMO DO VODE« JE PO PREMISLEKU PREVIDNO ODVRNIL ACI. NJUN POGOVOR JE PREKINILO VESELO TROBLJENJE VODNICE. KONČNO SO PRIŠLI DO VODE! SLONČEK IN SLONČICA STA SE SPOGLEDALA IN SE DIVJE POGNALA NAPREJ. ŽE V NASLEDNJEM TRENUTKU STA Z VSO MOČJO ČOFNILA V VODO.
»NO, NO,« SE JE NASMEHNILA MAMA SLONICA SVOJI SLONČICI, »DA NAM NE BOŠ VSE VODE SKALILA!« POTEM JE S TROBCEM ZAJELA VODO IN OBA Z NEŽNIM TUŠEM SPODILA VEN. KO SE JE ČREDA DODOBRA NAPILA ČISTE VODE, JE BIL ČAS ZA IGRO IN ZA OHLAJANJE. NEKATERI SLONI SO SE ČISTO POTOPILI V VODO, SAMO RILCI, SKOZI KATERE SO DIHALI, SO ŠTRLELI IZ NJE. DRUGI SO SE OBLIVALI PO HRBTIH, SLONČEK IN SLONČICA PA STA SE ŠPRICALA, DELALA MEHURČKE, SE VALJALA V PLITVINI IN POD BUDNIM OČESOM STARŠEV CELO MALO ZAPLAVALA.
KOMAJ JE NASLEDNJE JUTRO NAD STEPO VZŠLO SONCE, ŽE JE BILA SLONČICA TEA POKONCI. HITRO JE POZAJTRKOVALA ŠOP TRAVE, KI JI GA JE NATRGAL ATA SLON, SE POGUNCALA MAMI NA REPU IN STEKLA K ACIJU.
»ŽIVJO, ACI!« MU JE ŽE OD DALEČ MAHALA Z RILCEM.
»A MI BOŠ DANES POKAZAL, KAKO SE TROBI?«
»NO, PRAV,« JE ODVRNIL ACI, »ZDAJLE TE HITO NAUČIM, KAKO SE TROBI, POTEM SE GREVA PA KOPAT.« AMPAK NAUČITI SLONČICO TROBITI, SE JE POKAZALO ZA ZELO TEŽKO NALOGO. MINILO JE JUTRO, MINILO JE KOSILO, BLIŽAL SE JE VEČER, TEA PA ŠE VEDNO NI ZMOGLA DRUGEGA KOT NERODNO PIHNITI ZRAK. NIČ NI BILO VIDETI, DA BI IZ RILCA IZVABILA KAKŠEN ZVOK. ACI JE POSTAJAL ČEDALJE BOLJ ZLOVOLJEN IN TEA ČEDALJE BOLJ OBUPANA.
»PA SAJ NE MOREM VERJETI!« JE NA KONCU ZATULIL ACI. »DAJ ŽE! TAKOLE NAŠOBI RILEC, PIHNI SKOZENJ IN ZATROBI!« JE JEZNO ZATROBIL.
»PFFI, PFFI, FI …,« JE NAPIHOVALA SVOJA LICA TEA, A TROBLJENJU NI BILA NITI BLIZU. »NIKOLI SE NE BOM NAUČILA!« JE ZAJOKALA.
»VEŠ KAJ,« JE REKEL POMIRJUJOČE ACI. »DO VODE TUDI NISMO PRIŠLII V ENEM DNEVU, PA ZATO NITI EN SLON NI OBUPAL! ČE SE NISI NAUČILA DANES, SE BOŠ PA JUTRI!«
»A RES?« JE VPRAŠALA TEA.
»KAR SEM REKEL, SEM REKEL,« JE ODVRNIL ACI IN POSKUŠAL ZVENETI PREPRIČLJIVO: »ZA DANES JE PA UČENJA DOVOLJ, GREVA V VODO!« A V KOPANJU SLONČEK TISTI VEČER NI RAVNO UŽIVAL, TUDI SPATI PONOČI NI MOGEL, KAR NAPREJ SE JE PREMETAVAL IN TUHTAL, KAKO NAJ POMAGA SLONČICI, DA BO KONČNO ZAČELA TROBITI. NASLEDNJE JUTRO JE TEA NAŠLA ACIJA, KAKO ZAMIŠLJENO STOJI NAD ZAJTRKOM IZ TRAVE.
»DOBRO JUTRO, ACI!« GA JE VESELO POZDRAVILA.
»PSSSST,« JO JE UTIŠAL ACI IN SE ŠE BOLJ POZORNO ZAZRL V TRAVO.
»KAJ PA JE, A JE KAJ V TRAVI?« GA JE RADOVEDNO VPRAŠALA TEA.
»TOČNO TO,« JE REKEL ACI. »NAKAJ JE V TRAVI!«
»KAJ PA, KAJ PA?« JE ZDAJ TUDI TEA ZAŠEPETALA.
»TO JE TREBA ŠELE ODKRITI,« JE ZAMRMRAL SLONČEK IN SE S TROBCEM ZAMIŠLJENO PODRGNIL PO ČELU. DA NE BI ZAOSTAJALA ZA NJIM, SE JE TUDI TEA HITRO POPRASKALA PO ČELU, ACI JE POČEPNIL, DA SI TRAVO OGLEDA BOLJ OD BLIZU IN TUDI TEA JE URNO POČEPNILA. SICER NI VEDELA, KAJ SI OGLEDUJETA, AMPAK BILO JE NADVSE VZNEMERLJIVO. ACI SE JE KAR PO KOLENIH ODPRAVIL OKOLI TRAVE, TEA PA JE ZELO PREVIDNO LEZLA ZA NJIM.
»AHA!« JE VZKLIKNIL ACI TAKO NEPRIČAKOVANO, DA JE TEO VRGLO NA HRBET.
»KAJ JE, KAJ JE?!« SE JE TEA KOBACALA POKONCI. ACI PA JE S TROBCEM SEGEL V TRAVNI KUPČEK IN POTEGNIL IZ NJEGA ENO SAMO DOLGO BILKO. »PA JO IMAM!« JE REKEL ZMAGOSLAVNO IN JO POBOŽAL PRED TEINIMI OČMI.
»SAJ TO JE NAVADNA TRAVA,« SE JE NAMRDNILA TEA.
»KAKOR SE VZAME,« JE RESNO ODVRNIL ACI.
»JA, IN? KAJ PA JE TU KAJ TAKEGA?«
»POGLEJ MALO BOLJE,« JE SKRIVNOSTNO ODVRNIL ACI. TEA SE JE SKLONILA ČISTO K TRAVNI BILKI IN SI JO OD BLIZU POGLEDALA PO DOLGEM IN POČEZ.
»ČISTO NIČ NE VIDIM,« JE POTEM REKLA ZAMIŠLJENO.
»SEVEDA NE, ČE JE PA ČAROBNA!« JE VAŽNO ODVRNIL ACI. »NO, DAJ SEM RILEC!« JE UKAZAL. TEA JE IZTEGNILA RILEC IN ZAČELA VOHATI, TRAVA JE SICER DIŠALA, AMPAK NIČ DRUGAČE KOT TRAVA PONAVADI DIŠI. TEDAJ PA JE ACI HITRO ORINIL TRAVO ČISTO DO NJENEGA RILCA IN JO POŠČEGETAL.
»AAAAAA, AAAAAA, AAAAAA-PTRUUUU!« JE NAENKRAT ZATROBILA TEA. ACI JO JE ŠE ENKRAT POŠČEGETAL.
»AAAAA, AAAA, AAAA-PTRUUU, PTRUUU!« JE SPET ZATROBILA TEA IN POČILA ACIJA PO GLAVI.
»NEHAJ ME ŽGEČKATI!« TEDAJ PA SE JE ZAVEDLA DA TROBI.
»ACI, TROBIM! DAJ ŠE ENKRAT!«
»NE BOM, ČE ME MISLIŠ TEPSTI!« SE JE ZASMEJAL SLONČEK IN JO ŠE ENKRAT POŠČEGETAL.
»AAPPP-TRUUUUU, TRUUUUU« JE SPET TROBILA TEA. VADILA JE VES DAN IN PROTI VEČERU JI JE ŠLO TROBLJENJE ČISTO DOBRO TUDI BREZ ACIJEVE ČAROBNE TRAVICE, LE VČASIH JE VMES MALCE ZASPALA. IN ZVEČER, KO STA SE S SLONČKOM ŽE NAČOFOTALA V VODI IN STA TIHO SEDELA NA BREGU, SE JE SLONČICA TEA SKLONILA K NJEMU IN MU ZAŠEPETALA:
»VEŠ ACI, TI SI MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ!« ACI PA JE BIL ČISTO TIHO, LE OD ZADOVOLJSTVA JE ZARDEL OD RILCA DO UŠES.


Logotip Wikipedije
Glej tudi članek v Wikipediji:
Tea in čarobna travica