Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak - Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 184.
Dovoljenje:
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Skoz noč kamijon drvi,
v celici samotni jetnik bedi
in noč in dan vanj smrt bolšči.
Vse, kar je živel - kratke sanje,
zdaj čaka ga samo še večje spanje,
končano skoraj zadnje bo dejanje.
Vse je premlel, pretehtal tisočkrat,
pripravljen je utoniti v nepovrat
in vendar: še bi živel rad,
dočakal dni, ki vanje je verjel,
mladost vso svojo hrepenel,
na rame šibke težko žrtev vzel.
Pod oknom se je kamijon ustavil,
vhod vojakov roj zastavil,
stražar iz sebe s silo izdavil:
»Gremo, saj veš, da talec si.
Le brž, nam se mudi,
že gine noč, se dan budi.«
In ko poljubil prvi žar vrhove je planin,
ob ježi se je zgrudil v smrt tvoj sin,
o domovina!
»Štepanjski. Besedilo je posvečeno Ernestu Eypperu - francoskemu konzularnemu uradniku v Ljubljani, Beogradu in Bejrutu, članu Komunistične partije Slovenije. Po materi je bil Slovenec, po očetu pa Francoz. Ko ga je kot francoskega državljana in pobeglega konzularnega uradnika Petainova vlada pozvala v Vichy, je poziv odklonil in ostal pri nas na strani partizanov. Kot talca so ga ustrelili 1. maja 1942. Besedilo je bilo objavljeno v Slovenskem poročevalcu, leto III, št. 20, 14. maj 1942, str. 5.« (Paternu 1987: 184)
