Takljanje.
| ← Neznana vraža | Takljanje Narodno blago koroških Slovencev Vinko Möderndorfer |
Nerodovitnost → |
| |||||||||||||
(8) Če najde kdo kukučnjak (v mlaki ali gozdu) po tri ali štiri ali celo do pet prstov in ga nosi s seboj, lahko vedno gre takljat z najboljšimi takljači. Zadel bo vedno toliko kegljev, kolikor jih bo hotel, če nihče ne ve, da ima petprstnik pri sebi. (4) Ista moč za takljanje pa se lahko pridobi tudi na tale način: Vzemi k polnočnici v cerkev s seboj enoletno leskovo šibo in pote pri povzdigovanju vreži vanjo deset kegljev. Taki keglji imajo čarodejno moč. Kdor to napravi, pa se ne sme ves dan umiti in tudi prekrižati se ne sme. Keglje potem shrani v žepu, in ko greš takljat, potiplji z levo roko keglje v žepu. Kolikor jih otiplješ, toliko jih z drugi roko zadeneš. To je poizkusil tudi neki Prevaljčan, pa so prišli v cerkev trije jogri, se možu muzali in mu kimali. Imeli so peresa za klobukom in šli trikrat po cerkvi gor in dol. Pri povzdigovanju, ko je rezal keglje, pa je začel vpiti, da se pogreza, da je ves v plamenu, ker keglje reže. Odpeljali so ga iz cerkve, župnik pa se je obrnil pri oltarju in rekel: »Kar je iskal, je našel«. Isto čarodejstvo se napravi z devetimi vršički smreke, ki je pognala hkrati devet vrhov. V Mežici je imela star Krajnčina take vršičke, pa je vse kmete otakljala. Za srečo v igri s kartami pa je štiriperesna deteljica. Vsako igro dobi, kdor ima za klobukom štiriperesno deteljico, ne da bi za to vedel. Kakor hitro pa mu kdo pove, ali vidi sam, kaj je vzrok njegove sreče pri igri, zgubi deteljica sojo čudodelno moč.