Svojim pojdašem

← Pésem za naródno stražo v Ljubljani 17. Sušca 1848.

Svojim pojdašem. Zbirka Krajnska čbelica (1848).

Zapeljana. →

Viri:	Digitalna zbirka Mestne knjižnice Kranj
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Al pride kdaj, pojdaši dragi!
Ko naši straži prosti čas?
Doklé kazíli verste vragi
Nam z kitami k pogubi nas?

Kak dolgo še se zabavljuje
Od šil, šivank, černih perés?
Duh razpertíje se vzdiguje,
Edinosti razjeda véz?

Kdorkoli u narodni straži
Stanov oduha raznih sled,
Edinost našo ta sovraži,
Mu um odmeri mala ped!

Vojakam gre na straží stati,
Odpirat' vstavne zreče vir —
Ko bratje nam jih podpirati,
Kraljestva vterdovati mir.

Kdor trud' za nič se, perste maže,
Trud zavolj kít nas noč in dan —
Ne toži naj, od naše straže,
De po zaslugi bo spoštvan!

Kdor misli pa, brez kíte téže
Mu kar živeti dano ní —
In če ustava ga ne véže —
'Z verst naših z Bogam naj beží!

Brez kítarjev še terdno stali,
Pokoršino, spodobno čast
Cesarju, vstavi skazovali,
Pravici vterdili oblast!

V Ljubljani 19. Maliserpana 1848.