Sveto pismo (Anton Alojzij Wolf)/Bukve Psalmov

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search

Vvod v Psalme.[uredi]

Psalmi so nabirek svetih pesem, ki so jih, nekoliko David, nekoliko pa dragi sveti pisavci zložili, v poznešnjim času pa so bile v bukve zbrane in zverstene. Stari Judje so razdelili te psalme, kakor Mojzesovo postavo, v petere bukve, ker so ravno tistiga zapopadka kakor postava; v njih se namreč naznanja v svetih občutljejih ravno to, kar postava po svetih šegah in predpodobah v sveto premišljevanje pred oči stavi. Sveti očetje hvalijo te bukve ko neusahljiv studenec modrosti in čednosti, ter jih perporočajo v sveto branje pred vsimi drugimi svetimi bukvami. "Te bukve", pravijo, "ako bi se tudi v misel ne jemalo toliko prelepiga in očitniga prerokovanja, ki zadeva Božjo natoro Jezusa Kristusa, njegovo rojstvo, njegove djanja, njegovo terpljenje, njegovo vstajenje in njegov sveti evangeli, so preobiln studenec Božjih resnic, zapopadek vsiga djanskiga nauka, splošen in neizmeren zaklad svetiga življenja, zdravilo prijetne zgovornosti, pesmi polne nebeškiga hladila, in prav perpravne v ozdravljanje vsake dušne britkosti, naj si bo kakoršna koli; bukve, v kterih je nauk z vso prijetnostjo združen, in kterih branja nobene druge bukve ne presežejo; bukve za vsaciga, kteri želi častiti in hvaliti Božje veličastvo, Božjo vsigamogočnost, modrost in previdnost, ali klicati v usmiljenje naj višiga Sodnika, ali pa sprositi pomoči v sleherni nadlogi, zahvaliti Boga za prejete dobrote, se podučevati in k dobrimu spodbudovati". Zapopadek psalmov je tedaj mnogoter. V nekterih psalmih prepeva sveti pevec slavo Božjo, ter hvali Boga za prejete dobrote; v druzih pa popisuje svojo revo in svoje nadloge, ter Boga ponižno prosi odpušenja grehov. Nekteri psalmi navdajajo človeka s tolažbo v sleherni nadlogi in z zaupanjem v previdnost Božjo. Spet drugi psalmi perporočajo mnoge čednosti, ter opominjajo, varovati se tovaršije hudobnih in grešniga življenja. V nekterih psalmih jemlje sveti pevec v spomin Božje dobrote, ki jih je Bog skazoval Izraelovima ljudstvu; v druzih pa prerokuje prihodnjiga Odrešenika, njegovo rojstvo, djanje, terpljenje in vstajenje. — Greška in latinska prestava se ločite od hebrejskiga v štetvi psalmov, ker sklepate 9. in 10. psalm, in zatorej za hebrejskim za eno številko zad ostajate do 147. psalma, kteriga v dva psalma razdelujete, in tako spet imate s hebrejskim enako število psalmov; tudi sklepate 114. in 115. psalm, pa precej 116. psalm v dva razdelujete, in tako ta razloček zopet zgine.

BUKVE PSALMOV.[uredi]

I. Psalm.[uredi]

Srečen je, kdor koli Boga ljubi, ter se njegovih zapoved derži; nesrečni so pa vsi hudobni.

1. Blagor človeku, kteri ne hodi po svetovanji hudobnih, in ne postaja na potu grešnikov, in ne sedi na stolu kuge;
2. temuč ljubi postavo Gospodovo, ter noč in dan premišljuje njegovo postavo!
3. In je enak drevesu, ki je zasajeno ob potocih, in daje sad ob svojim času; njegovo perje ne obleta, in vse, kar koli počenja, mu gre po sreči.
4. Ne tako, hudobni, ne tako; temuč so ko prah, ki ga veter od zemlje vzdiguje.
5. Zatorej hudobni ne bodo obstali v sodbi, in grešniki ne v zboru pravičnih;
6. zakaj Gospod pozna pot pravičnih; pot hudobnežev pa zgine.

II. Psalm.[uredi]

Sveti pevec govori v tem psalmu od kraljestva Jezusa Kristusa, Sina Božjiga, in od njegovih sovražnikov.

1. Zakaj hrume narodi, in si ljudstva vmišljujejo prazne reči?
2. Kralji zemlje se vzdigujejo, in pervaki se zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegoviga Mziljeniga.
3. "Raztergajmo njih vezi, in verzimo s sebe njih jarem".
4. On, ki v nebesih prebiva, se jim smeja, in Gospod jih zasmehuje.
5. Takrat jim bo govoril v svoji jezi, ter jih bo prestrašil v svojim serdu.
6. Jez pa sim od njega kralj postavljen čez Sion, njegovo sveto goro, ter oznanujem njegovo povelje.
7. Gospod mi je rekel: Moj Sin si ti: dans sim te rodil.
8. Prosi me, in dal ti bom narode v delež, in pokrajine zemlje v tvojo lastnino.
9. Vladal jih boš z železno palico, in ko persteno posodo jih boš poterl.
10. In zdaj umejte, kralji! dajte se podučiti, ki ste sodniki na zemlji!
11. Služite Gospodu v strahu, ter se ga veselite s trepetam!
12. Sprejmite svarjenje, de se kje ne razserdi Gospod, in ne zajdete v pogubljenje s praviga pota,
13. ker se bo njegova jeza v kratkim vnela. Blagor vsim, ki vanj zaupajo!

III. Psalm.[uredi]

David toži zavoljo tolikanj sovražnikov, ki ga preganjajo; ko se pa spomni tolikanj dobrot Božjih, ki jih je pretekli čas prejemal, se z upanjem navdaja v Božjo pomoč, ter prosi Gospoda rešenja.

1. Psalm Davida, ko je bežal pred Absalomam, svojim sinam.
2. Gospod, kako so se namnožili, ki me stiskajo: veliko se jih vzdiguje zoper mene.
3. Veliko jih pravi moji duši: Zanjo ni pomoči per njenim Bogu.
4. Ti pa, o Gospod! si moj sprejemnik, moja slava; in mi vzdiguješ glavo.
5. S svojim glasam sim v Gospoda klical, iu uslišal me je s svoje svete gore.
6. Spal sim, terdo sim spal, in sim vstal, ker me je Gospod sprejel.
7. Ne bojim se tavžentov zmed ljudstva, ki me oblega; vzdigni se, Gospod! reši me, moj Bog!
8. Ker ti si poterl vse, ki mi nasprotvajo brez vzroka; zobe grešnikov si zdrobil.
9. Per Gospodu je pomoč; in tvoj blagoslov pridi nad tvoje ljudstvo.

IV. Psalm.[uredi]

David prosi Boga pomoči; opominja sovražnike, de naj se prostovoljno Božjimu ljubljenca vdajo; svoje serce zopet k Boga povzdiguje.

1. K koncu med pesmimi. Psalm Davidov.
2. Ko sim klical, me je uslišal Bog moje pravičnosti; iz stiske si mi pomagal. Usmili se me, ter usliši mojo molitev!
3. človeški otroci! doklej bote še težkiga serca? Zakaj ljubite nečimernost, in išete laži?
4. Vedite pa, de je Gospod čudo storil nad svojim svetim; Gospod me usliši, ko v njega kličem.
5. Ko se jezite, ne grešite; kar pravite v svojih sercih, obžalujte na svojih ležiših.
6. Darujte darove pravice, in zaupajte v Gospoda. Veliko jih pravi: Kdo nam bo skazoval dobrote?
7. Luč tvojiga obličja, Gospod, je zaznamnjana nad nami, dal si mi v serce veselje.
8. S sadam žita, vina in svojiga olja so obogateli;
9. v miru na to spim in počivam;
10. zakaj ti, Gospod, si me posebno poterdil v upanji!

V. Psalm.[uredi]

David prosi Boga, de naj ga brani sovražnikam, in upa, de bo uslišan, ker Bog Narsvetejši naklepov hudobnih ne more poterditi.

1. K koncu za njo, ki delež prejme. Psalm Davidov.
2. Zasliši, Gospod! besede moje; umej moje vpitje.
3. Poslušaj glas moje prošnje; moj kralj, in moj Bog!
4. zakaj k tebi bom molil, o Gospod! zjutrej boš moj glas uslišal.
5. Zjutrej bom pred tabo stal in premišljeval; ker ti si Bog, ki noče krivice.
6. Hudobni pa ne prebiva zraven tebe, in krivični ne ostanejo pred tvojimi očmi.
7. Sovražiš vse, ki hudo delajo; pogubiš vse, ki lažnjivo govore; kervi željniga in goljufniga Gospod studi.
8. Jez pa bom zavoljo tvojiga obilniga usmiljenja stopil v tvojo hišo; molil bom proti tvojimu svetimu tempeljnu v tvojim strahu.
9. Gospod! vodi me v svoji pravici; zavoljo mojih sovražnikov ravnaj mojo pot pred svojim obličjem;
10. zakaj v njih ustih ni resnice; nečimerno je njih serce.
11. Odpert grob je njih gerlo; s svojimi jeziki goljufno delajo, sodi jih, o Bog! Stori v nič njih naklepe; izženi jih zavoljo obilnosti njih hudobij, ker so te dražili, o Gospod!
12. Vesele pa naj se, kteri v te zaupajo; vekomaj se bodo veselili, in ti boš v njih prebival. In hvalili se bodo s teboj vsi, ki ljubijo tvoje ime;
13. zakaj ti blagosloviš pravičniga. Gospod! kakor s škitam si nas kronal s svojo dobro voljo.

VI. Psalm.[uredi]

David zdihuje v hudi stiski, spozna svoje pregrehe, in kliče v milost Božjo. Svest Gospodove pomoči, se s serčnostjo navdaja, in sovražnikam veli odstopiti.

1. K koncu med pesmimi. Psalm Davidov za osmino.
2. Gospod! ne svari me v svojim serdu, in ne tepi me v svoji jezi.
3. Usmili se me, Gospod! ker sim slab; ozdravi me, Gospod! ker moje kosti se tresejo.
4. In moja duša je silno omamljena; ti pa, o Gospod! doklej?
5. Oberni se, Gospod! in reši mojo dušo; pomagaj mi zavoljo svoje milosti.
6. Ker ga ni ob smerti, de bi na te mislil; v peklu pa kdo bo tebe hvalil?
7. Utrudil sim se v svojim zdihovanji, vse noči perem svojo posteljo; s svojimi solzami močim svoje ležiše.
8. Od žalosti so moje oči otemnele; postaral sim se med vsimi svojimi sovražniki.
9. Poberite se spred mene vsi, ki hudo delate; zakaj Gospod je glas mojiga joka uslišal.
10. Gospod je mojo prošnjo uslišal; Gospod je sprejel mojo molitev.
11. Naj se sramujejo, in silno prestrašijo vsi moji sovražniki; prav hitro naj se obernejo in sramujejo.

VII. Psalm.[uredi]

David prosi Boga pomoči zoper svoje sovražnike, priča svojo nedolžnost, in se zanaša v sodbo Božjo. Svest svoje nedolžnosti in pravice Božje preti sovražnikam pogubljenje, ako se ne spreobernejo; ter se nadja, de bo slavil pravico Božjo.

1. Psalm Davida, ki ga je pel Gospoda zavoljo besedi Kusa, Jeminitoviga sina.
2. Gospod, moj Bog! v tebe upam; otroi me od vsih, ki me preganjajo, in reši me.
3. De kje ne zgrabi ko lev moje duše; ker ni nikogar, de bi me rešil; in nikogar, de bi me otel.
4. Gospod, moj Bog! če sim to storil, če je v mojih rokah krivica,
5. če sim povernil njim, ki so mi hudo storili; po pravici padem brez pomoči pred svojimi sovražniki;
6. naj preganja sovražnik mojo dušo, in naj zgrabi in potapta na tleh moje življenje, in naj dene v prah mojo slavo.
7. Vstani, Gospod! v svoji jezi; vzdigni se nad pokrajine mojih sovražnikov, in vstani, Gospod, moj Bog! po zapovedi, ki si jo dal;
8. in zbirališe narodov te bo obdalo, in zavoljo njega se verni na višavo.
9. Gospod sodi narode. Sodi me, Gospod! po moji pravici, in po moji nedolžnosti se mi zgodi.
10. Pokončana bodi hudobija grešnikov, pravičniga pa vodi, Bog! ki pregleduje serca in obisti.
11. Moja pravična pomoč je od Gospoda, kteri oteva nje, ki so pravičniga serca.
12. Bog je pravičen sodnik, močan in perzanašljiv; se mar serdi vsaki dan?
13. Ako se ne spreobernete, bo on svoj meč zasukal; svoj lok je že napel, ter ga je perpravil.
14. Smertne strele je nanj položil, svoje pušice je ognjene naredil.
15. Glej! krivico je rodil; spočel je žalost, in je rodil hudobijo.
16. Jamo je kopal in jo skopal, in je v jamo padel, ki jo je bil naredil.
17. Njegova žalost se bo vernila na njegovo glavo, in na njegovo teme bo prišla njegova krivica.
18. Hvalil bom Gospoda po njegovi pravici, in imenu Gospoda, Narvišiga, bom hvalo pel.

VIII. Psalm.[uredi]

David slavi Božje veličastvo, ki se na nebu in na zemlji razodeva, zlasti pa dobrotljivost Božjo, ker je Bog človeka po svoji podobi vstvaril, in v Kristusu prerodil, ter ga postavil gospodarja vsim stvarem.

1. K koncu, za tlačivnice. Psalm Davidov.
2. Gospod, naš Gospod! kako čudovitno je tvoje ime po vsi zemlji; ker tvoje veličastvo je zvikšano nad nebesa.
3. Iz ust otrok in dojencov si si napravil hvalo zavoljo svojih sovražnikov, de odpraviš sovražnika in maševavca.
4. Ko gledam tvoje nebo, delo tvojih perstov: luno in zvezde, ki si jih vstvaril;
5. kaj je človek, de se ga spominjaš; ali sin človekov, de ga obiskuješ?
6. Le malo si ga znižal pod angelje; s slavo in častjo si ga ovenčal,
7. ter si ga čez dela svojih rok postavil.
8. Njega nogam si podvergel vse; ovce in goveda sploh vse, verh tega tudi živali na polji,
9. ptice pod nebam, in ribe v morji, ki se sprehajajo po stezah morja.
10. Gospod, naš Gospod, kako čudovitno je tvoje ime po vsi zemlji!