Svetlana Makarovič: Coprniški muc
|
| Coprniški muc Svetlana Makarovič |
| |||||||||||||
Nekoč je neka strašna
čarovnica živela
in črnega je mačka
za druščino imela.
Pogostokrat na metli
potuje v daljne kraje,
povsod ljudem nagaja,
ker to počne najraje!
In delala je točo,
vetrove je klicala,
ledeno babje pšeno
ljudem za vrat metala.
Ker črni muc sameva
vse dolge dni doma,
iz črnih knjig študira
umetnost čaranja …
Tako se črni maček
prav kmalu nauči,
kako se s čarovnijo
spremenijo stvari:
Vse dni se bistri maček
tako s stvarmi igra,
medtem ko leta stara
na metli krog sveta.
A muc še pravočasno
odčara vse reči,
da stara ne odkrije,
kaj se doma godi.
Nekoč pa le pozabil
odčarati je stol,
še preden privršala
je babnica domov …
In coprnica sede na stol –
pa spremeni
pod njenim se sedalom
v čeber s pomijami!!!
Zdaj vešča divje rjove
in brusi si zobe,
oj, ti nesrečni maček,
gorje ti zdaj, gorje!!!
Začne se divja jaga:
čarovnica lovi,
a muc, na smrt prestrašen
iz kota v kot beži –
namizni prt potegne
v tej dirki za seboj –
pa plane čez ognjišče –
sedajle bo pa joj!!!
Se konec prta vname
in cunja vzplameni
in ogenj že zajame
vso kočo, da zgori.
Uničene so knjige
in metla je zgorela,
a kjer je stala koča,
je zdaj le kup pepela.
Čarovnica pa končno
obupana prizna,
da brez čarovne knjige
sploh čarati ne zna …
Tako.
In konec zgodbe:
čarovnica postala
navadna je ženička –
in sploh ni več divjala.
Sedaj goji kokoši,
drago prodaja jajčka,
a muc ponoči čara,
čez dan pa sladko ajčka.