Svetinji

Svetinji
(Poezije)
Dragotin Kette

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Povej mi, oj zlata svetinja,
na belih prsih devici,
predragi rajnki, viseča,
povej mi po pravici:

Čegav si mi dar? Ali dala
spominek znanka zvesta
iz daljnje božje poti,
iz daljnjega tujega mesta?

Povej, ali morda te ljubček
okrog vratú pripel je
in zraven nedolžno devico
poljubil in objel je? ...

Al v dobi večerni, skrivnostni
pred sveto podobo v molitvi
na ustnicah strastnih si njenih
drhtela v presladki združitvi?

In — je-li tiha solza
na bledi obrazek pritekla,
kedar so njena usta
njegà imé izrekla ... ?

Povej, zakaj je umrla
tak zgodaj, tak mlada devica,
in je-li res, kar pravi
ta ljudska govorica.

Da kriv je on? ... Ah, ustne,
zakaj ste se zaprle?
Da bi to skrivnost mi odkrile,
oči, ah zakaj ste umrle? —

Zaprle so se, da na večno
njegovo ime zamolčijo,
umrle so pač, da z ukori
življenja mu več ne grenijo.