Sveti Martin in sveti Jurij

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sveti Martin in sveti Jurij
Podkovani zajec in modra oslica
Marko Kravos
Spisano: Ines Beno
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Sveti Martin in sveti Jurij sta se nekoč srečala, čeprav sta na koledarju daleč drug od drugega. Sveti Jurij ponosno maha s svojo sulico: "Vidiš, dragi Martin, s to sulico sem premagal zimo-zmaja, ko se je s svojimi hudimi glavami spravil nad svet. Največji junak med svetniki sem, ker sem pomlad rešil pošasti ..." "Kaj bi to. Jaz sem si prislužil svetniški venec z drugačno mojstrovino: vidiš to stekleno čašo? Vanjo natakam rujno vino, črni teran. Ko prvič izpiješ, si v rož'cah: čista pomlad. Ko drugič izpiješ, ti postane vroče vroče, pravo poletje! Ko tretjič izpiješ, si meglen in deževen kot jesen. In po četrtem kozarcu te vrže, stemni se ti in spiš dolgo kot zima. Vse štiri letne čase imam v oblasti ... V tej okrogli, svetli čaši." Sveti Jurij ukazuje čez sončno obdobje leta. Na svoj godovni dan oznani poletje. Sveti Martin, ki praznuje novembra, pa je Ijudem odkril skrivnost, kako si z vinom skozi vse leto ogreješ srce in ukrotiš samopašno pamet.