Svetel hram je duša moja

← Megle so nebo prepregle

Svetel hram je duša moja (Dela (Anica Žemlja)) Anica Žemlja

Oj srce ti, bo li zate →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V zlatej luči, polna zore
gleda bela cerkev z gore,
in slovesno in počasi
zvon sedaj iz nje se glasi.

Oh, kako li zre vesela
z gore me ta cerkev bela,
jaz pa nanjo se oziram,
jaz pa še solze otiram!

Niso to solze britkosti
to so le solze radosti!
saj svetišče moje sreče
jasno se, lepo leskeče!

Tožno pač iz njega včasi
žalost se pereča glasi,
a ponovno bolj prisega
v njem ljubezni se razlega.

Le me gledaj v zlatej zori
cerkev ti na daljnej gori –
svetel hram si ti pokoja,
svetel hram je duša moja! ...