To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
„Oj ti tica lepoperna,
krasna tica, tica pevka,
pusti pesmi svoje glasne,
da te človek ne zasači!
Meni v radost le prepevaj,
le prepevaj mojim bratom,
al le pazi, da te roka
ne doseže krutosilna
terdoserčnega človeka,
kí ne vé, kaj Bog je večen,
kaj lepota je narave,
kaj ljubezen je prezvesta,
kaj življenje je svobodno!“
„„Naj me čuje kdor le hoče,
jaz si moram ohladiti
žive rane z glasnim petjem,
žive rane – serčne rane.
Reci dragi: kak molčati
bi b'la mogla, ko sem vid'la,
kak iz noči, tamne noči
sivi mrak, in kak iz mraka
budnja zora, in iz zore
sonce, nadno so splavali!
Oj! pa zopet kak potopil
svit se v mraku, in iz mraka
je oblačje zavihralo
čez obnebje nadepolno.
Reci dragi: kak molčati
bi b'la mogla, ko sem z ljubim
splela gnjezdo, gorko gnjezdo
si v zavetji, in v gnjezdiču
mali sinki, ljubi sinki
so radostno se krepili.
Glej! in 'z gnjezda so mi sinke,
mlade sinke vse pobrali,
v gnjezdo pak mi položila
kukavica jajca svoje.
Reci dragi: kak molčati
bi jaz mogla uboga reva!
Naj me čuje, kdor le hoče,
jaz si moram ohladiti
žive rane z glasnim petjem,
žive rane – serčne rane!
Vsako jutro, vsaki danak
bom pevala, bom zberala
zveste brate, zveste sestre
z njimi gorko bom prosila
božjo milost, da ohrani
meni sinke, drage sinke!““
