Pojdi na vsebino

Svarjenje (France Prešeren)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Od Rošlina in Verjankota Svarjenje
Prepesnitve ljudskih pesmi
France Prešeren
Soldaška (prva)
Viri: ff.uni-lj.si
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Stojí, stojí tam lipica,
pod lipo hladna senčica,
pod lipo miza kamnata,
na štiri vogle rezana.
Stolóv dvanajst okrog stojí,
na njih sedé fantje mladí.
Vsak ima svojo kupico,
vsak ima svojo ljubico,
naliva vince si sladkó,
veselo ga popiva z njo.
Še prileti tje tičica,
predrobna tica šinkovka,
usede se na lipico,
zapoje tako pesmico:

»Devičice! noričice,
če fantom vse verjamete!
Zvečer obeta prstan zlat,
zvečer obeta lepi grad;
al’ zjutrej črne kajže ni.
Lažniki, oj, ste, fantje vi!«

»O, tiho! tiho! tičica,
predrobna tica šinkovka;
fantíči bomo ujeli te,
pop’lili tebi perje vse.«

»Če perje mi populite,
življenja mi ne vzamete,
mi perjiče spet zraslo bo;
v zeleno poletim goró
in tamkej bom prepevala,
bom v zelen travnik gledala:
zibale bote sinčeke,
neporočene matere!
Dojile bote sinke vé,
točile pregrenke solzé
po d’vištvu, ki ga več ne bo,
če vam ga fantje odvzamó.
Verjeti druj’ga jim nikar,
ko: Bog pomagaj, Bog obvar’!«