Suženj

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Suženj
Sinji stolp
Tomaž Šalamun
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Suženj mi je umiril botra. Levi rokav je prekratek. S tabo sem. Ruval vsako, nekaj med trsko in slamo iz dna
krtače. S tabo sem.
O žito, ki iz svojega stebla narediš krog.
Ki porušiš in pozidaš cerkve.
Ki kembelj zviješ.
Ki pljuvaš na drobtine, ki jih je vtisnila v pesek podkev konja.
Zakaj si pristal tu in ne tam?
Kako globoko se potopiš?
Vijak ne bi bil prijazen, uvidel si in se
odrinil. Sumi so pravljice. Pene so pravljice.
Svetloba se
obrne. Ptiček bliskovito utripa in
bliskovito poje.
Kopira svoj božji dar.
Zadnji sok tramov v rovu, preden plača kasto.

Prijazen sem. Podjarmljal sem.
Žepnino sem si odkril med prsti.
Jagoda pade na kapljo.
Žgoča la belle, kje si?
Umaknil sem se v kremo v kruhu.
Poslušam tačke Teddyja, črnega psa, ki odmevajo po travi kot po preprogi. Tudi on ljubi in želi pozornost.