Strojevodja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Strojevodja.
Ivan Pregelj
Izdano: Mladika 2/2(1921) 20
Viri: dLib 2,
Dovoljenje: Copyright.svg Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Komaj je zavozil brzivlak iz postaje, je obšla strojevodjo rahla omotica, ki ga je sicer minila takoj v živem prepihu, a mu pustila vendar nekako neprijetno občutje v udih. Tudi je čutil, da mu čudnoneznano brni v ušesih in da igrajo pred njim na belem kazalu paromerske naprave neobičajni odsevi barvnih luči. Kakor zid je ležala desno in levo ob njem noč. Zdaj pa mu je bilo, kakor da mu je nekaka roka stisnila tilnik, da ne bi mogel okreniti glave. Slišal je jasno. Nekdo je ukazal kratko in strogo:

»Stoj!«

Strojevodja je gnal z brzino šestdesetih kilometrov. Za hip so šinile mimo luči prve male postaje. Zopet je legla tema kakor zid ob pot, koder je vozil strojevodja. Zopet je zaklicalo:

»Stoj!«

Strojevodja je stisnil zebe in pognal vlak do brzine sedemdesetih kilometrov. Blazna upornost je rjovela v njem:

»Ne zadušiš! Prej bom na mestu. Nisi moj gospodar!«

Ostro je klicalo tik ob njegovem ušesu:

»Stoj, stoj, stoj!«

Kurjač je bil začel sumljivo pogledovati po vodji. V daljavi je sinila luč s semafora. Strojevodji se je spačilo lice v smehu. Zaklical je:

»Došel sem!«

A beseda se mu je utrgala, smeh se mu je prevrgel v motno grgranje, roka je lovila v praznino, zajela slučajno v strojevje. Vlak je dirjal mimo svarečega zapiralnega znamenja. Kurjač je kriknil. Tedaj je legel strojevodja z vsem svojim telesom na zaviralo. Neskončen pisk je sezal v noč, kakor strašen klic na pomoč. Kurjač je priskočil v zadnjem hipu in potegnil za ročaj.

Stroj je zatrepetal kakor konj, ki je hipoma v diru obstal ob prepadu. Dvajset korakov pred brzim vlakom v postaji je sinilo dvoje luči.

Načelnik postaje je pridrvel ob tiru.

»Gospod Bog v nebesih, kaj je?«

Kurjač je zmignil z rameni in dejal hladno:

»Vlak sem ustavil jaz.«

Načelnik je planil na stroj in stresel strojevodjo:

»Sie Lump, Sie Trunkenbold, wachen’s auf!«

Strojevodja se je sesedel na tla. Bil je mrtev, zadela ga je bila srčna kap ...

❖ ❖

Tri sto odraščenih oseb se je vozilo v vlaku in med njimi uboga mati z malim bolnim otrokom. Zaradi malega bolnega otroka je bilo prizanešeno vsem. Kdo veruje? Jaz verujem!