Sdaj ne eno malo vran ſam ſebe ſhitima,
No s’ glavoj liſízi gisdávo nakima,
Kak da bi htel rezhti: Reſnizo guzhi.
Ja, da bi liſiza v’ tej véri oſtata,
No njega sa orla zeſara dershala.
Koſ méſa ſpuſtí dol, no prozh odleti.
11. Junez ali vbogi hlapez.
En mladi junez ſtaremi
˛Se s’ mokrim okom toshi:
»Shivad nobena, kak ſmo mi,
Je v’ tak neſrezhni koshi.«
»»Brat!«« pita ſtari mladega,
»»Kaj tebe v’ ſerzi pezhe?
Povéj, da troſht ſe tebi dá,
No konez bo neſrezhe.««
»Glej! vzhéra ſkos do vézhera
˛Sem v’ mojem jarmí tézha[1],
No toti do kervavega
Natiſnil mi je plézha.
’S oránja priſhel ſem na dvor,
Virt nizh nej’ rekel k’ meni,
Kak, da je oſnal jarem gor:
Sdaj v’ ſhtalo ſe poshêni!«
»Dneſ, da ſem vun na paſho ſha[2],
˛Sem ſlabi ſe potêknil,
No ſtopil, gdé je détel’za,
No tam dve bêtvi[3] smêknil.
O da bi ba, brat! ſliſhal[4], kak
Virt gerdo je preklínjal:
Tá neſti te je mogel vrag,
Da ogon ſi naſlinil!«
