Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/152

To je ne tobaka vkraſti,
Zhi ga inam kupit grem:
Zeſar nima te oblaſti,
˛Svojega odavat’ vſém.
O ti zheden, tiho bodi!
S’ menoj k’ ſvetem Pavli hodi!
On bo náj’ vuzhiti snal,
Gdo oblaſt zeſari da.

Zhujeſh, kaj on nama pravi?
Daj zeſari dushno zhaſt!
Mêzh ma v’ rokah, pamet v’ glavi,
Bog je njemi dal oblaſt:
Dobrim on pravízo vtala,
S’ hudimi ſe ne bo ſhalil:
Zhi ſe ogneſh njeg’vih rók:
Méniſh, te ne vidi Bog?

Tvoje hvale ſmo preſhtéli,
O tobak, ti shlahtna ſtvar!
Kaj sa lon sdaj bomo meli?
Bodi ti nam lon vſigdar!
Vſako léto nam obrodi!
Nizh ti naj nikol ne ſhkódi!
Raſi! zveti! sôri ſe!
Roka boshja shegnaj te!

˛Shnofat’ te vſigdar shelímo,
Pa le ’s rók zeſarovih:
Drugi naj kraj naſ gré mimo,
Da is rók je tatovih.
Ker pa tebe ’s fajfe pluva,
Ali s’ ſhkatloj ód-ſe ſuva,
Tiſti pazh ne vé, kak mi,
Kel’ke hvale vréden ſi.

__________