Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/150

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Zhi te shena hudo ſhpota,
Lubi moj! povéj, sakaj
Vſakega natekneſh kota?
Iſheſh pal’zo, ali kaj?
O ne pal’zo, le tobaka;
S’ njim ſe vgaſne jésa vſaka:
Naj me ſhpota, kak me zhé,
Da mi le tobak ne jé.

Kaj tobak ſhe vé ſtoríti?
Je mogozhe, da to vé?
Ja, on gviſhno vé odkriti,
Gdo nam dober je, gdo ne;
Odpri ſhkatlo, rezhi k’ njemi:
Lubi brat, tobak ſi vsemi!
Zhi ga vseme, ti je brat;
Zhi pa ne, te nima rad.

Zhi tobak nam to ovadi,
Gdo naſ lubi, gdo zhertí,
Naj naſ te nikar ne ſvadi,
Zhi nam dobri ne ſo vſi:
Tudi on ga ne ſovrashi,
Ker ga v’ ſvoji fajfi prashi;
On to volno saterpí,
On ne mermra, ne krizhí.

On ſi miſli, naj ſovrashi,
˛Saj bo she ſvoj lon prijél;
Naj me le po goſtem prashi,
Odkod bo le ſline vsel?
On te bolſhe ód-ſe luzha:
Kaj tê majo vboge pluzha?
To je ne nobeden ſmeh,
Zhi mu vſehne pluzhen méh.