Stran:Volkmer Fabule ino pesmi.djvu/128

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


O! tota troſht je v’ shaloſti,
Vrazhílo sa protín[1];
Ja, tota dá luzh pameti,
Shelodzi dober mlin.

KOR.

Deshela, hvale vredna ſi,
Da vino nam rodíſh;
Té mosh, ker terſ saſadil je,
˛She dugo naj shiví!
No vſaka lépa vínzar’za,
Da nam nabrano grosdje dá,
Ta naj shiví, no naj sa lon
Pun glashek vina ma.

__________

3. Hvala landverov.

Veſélo ſe on naſmehava,
Naſh dober zeſar Franz;
Od vſéh deshel bandéra plava,
Na vſaki njeg’vih ſhanz.
˛Sovrashnik! zhéſh ſe bojuvati?
Prid’, kashi ſvojo mozh!
˛Slovénez, to ti moreſh snati,
Je k’ bojuvanji vrózh.

Ne véſh, da ˛Shtájerſka deshéla
˛Soldate ſi rodí?
Vſak otrok, ker’ga je ſpozhéla,
Je mel ſoldazhko krí.
˛She sdaj je rodovita mati,
No doſti ma otrók;
Vſi, kaj naſ tu je, ſmo ſoldati,
˛Soldati ’s njenih rók.

  1. Protín: hudiza, ſkernína, Gicht.