magavza (Aushülfsprieſter) ſhli, inu tam do ſmerti oſtali, kér is ponishnoſti nigdar ne ſo hteli sa farmeſhtra biti. Kratek zhaſ vméſ ſo pri ſvetem Martini polek Vurmberga tudi sa duhovnega pomagavza bili. Povſodi pa ſo s’ beſedoj ino s’ sgledom tako nevtruden ino sveſt duſhen paſtir bili, da ſhe sdaj vſi, kteri ſo jih posnali ali njihovi farmani bili, njihove ſkerbi sa podvuzhenje nevédnih; njihove lubesni do bolenih ino ſiromakov, kterim ſo s’ vſem potrebnim po mozhi pomagali; njihove gorezhoſti v’ prédigah ino kerſhanſkih navukih; poprék njihovega pohlevnega ino brumnega shivlenja ne morejo sadoſti prehvaliti. Vſi ſo jih zhaſtili, lubili ino jim vſe savupali!
Sraven tega ſo Volkmer poſebno sa podvuzhenje mladine ſkerbeli. She na Ptuji, gde ſo tiſtokrat, kak ſhe sdaj, le perve nemſhke ſhole bile, ſo Volkmer poſebno ſholo (Privatſchule) imeli, v’ kteri ſo ſvoje ſholare ne ſamo naj potrebnéjſhega branja ino piſanja, ino pred vſém pravega kerſhanſtva ino lepega sadershanja,
