Stran:Slovenske vecernice 1865.djvu/48

IV.
Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji. ^[1]

(Spomini na velike šolske počitnice 1863.)

Kmalo zunaj Ogleja se ločimo od ceste, ki nas je od Gorice doli pripeljala. Po neizmerni planjavi in ravni cesti koračimo čversto naprej. Zeló v enaki daljavi ena od druge so nam farne vasí: Terzo, Cervinjan in Strasoldo. Kmalo naprej od zadnjega kraja prestopimo beneško mejo, da pogledamo v terdnjavo Palmanuovo. Vedno više nam postaja dolga rajda velikanskih snežnobelih planin, ki se vlečejo kaj mogočno gori za okolico videmsko in staromeško. Mislim, da je med njimi kranjski Triglav eden največih korenjakov.

Palmanuovo (Palma) leží na ravnem polji; vendar je čisto nič ni viditi iz daljave; tako dobro je zavarovana. Ko se pride v njeno neposrednjo bližavo, spustí se cesta polagoma nazdol in nas pripelje krog malega griča, ki pa je prav za prav že terdnjavsko predzidje. Močna in visoka ograja iz terdnih hrastovih kolov zapira neprijatelju vhod. Koj naprej se veže z nasipom močni zid, ki preprega cesto; čversta vrata zapirajo ga o času nevarnosti. Skoz

1. Pot po Goriškem in romanje v Oglej se nahaja v IX. zvezku »slov. Večernic« str. 53.