Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/99

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

v' hudih ſkuſhnjavah, in te hudoba sapeljati shelí; hitro isrezi njega preſveto ime: „Jesuſ, pomagaj, de ſe ne potopím!“ ino vſa ſovrashna mozh bo pred tebó béshala; vſe boſh samogel v' njem, ki tebe mozhniga ſtorí. — Ino alj ſe ti hudo godi in ni pomozni sa tebe od nobéniga kraja, le s' terdnim savupanjam k' njemu isdehni: „Jesuſ ſin Davidov, vſmili ſe mene!“ in zhe bi mati sapuſtila ſvojo déte, on tebe sapuſtil ne bo.“ [1] Oj kdo naſ bo lozhil ljubesni Kriſtuſove? nadloga? alj bridkóſt? alj lakota, alj golota? alj nevarnoſt? alj preganjanje? alj mezh? — V' vſim tem premagamo savolj tiga, ki je naſ ljubil. — Ne ſmert ne shivlenje, ne druga ſtvar naſ ne bo lozhila ljubesni boshje; ktera je v' Kriſtuſu Jesuſu, Goſpodu naſhim.“ [2]

  1. Isaia 49, 15.
  2. Rim. 8, 35 — 39. Kedar ſo ſvetiga ſhkoſa Polikarpa k' ſmerti obſodili, ino je on she pred gorezho germado ſtal, ga neverni ſodník nagovarja; rekozh: „Preklej (sakolni) Kriſtuſa, ino te ispuſtim!“ ˛Sv. Polikarp pa odgovori: „She 80 let njemu ſlushim, ino ſhe nikolj mi ni on shaliga ſtoril; kako bi ſvojiga kralja preklinjal, ki je mene odreſhil?“ Tako je isgovoril ino radovoljno vmerl.