rotijo, sa vſako malo rezh isdájajo. Podobni ſo taki zhernim meglam, is katerih na meſto desha le bliſka ino gromí, tozha ropozhe ino ſtrele ſhvígajo. Bog naſ varji takih ljudí!
Dobrotliv ˛Stvarnik je zhloveku jesik dal, de bi s' njim Boga hvalil, ſebi ino drugim k' pridu bil; kdor pa preklinja, shali Boga, pohujſha blíshniga, nebeſam shaloſt, peklu veſelje dela, ſam ſebi pa neſrezho. Vréden je, de mu jesik signije. [1] „Jesik preklinjovza je kakor ogenj; ki veſ tek naſhiga shivlenja sashgè, vnet od pekla. — S' njim hvalimo Boga Ozheta; ino s' njim kolnemo ljudí, ki ſo po boshji podobi uſtvarjeni. Is eníh uſt pride hvala ino ktetva. To ſe naj ne godi, bratje moji!“ opomina ſv. Jakob. [2]
Kdor ſe sa vſako beſedo rotí, mu ljudjé malo verjamejo, ker po navadi ni mosh beſede. ˛Sa to vuzhí Kríſtuſ: „Vaſhe govorjenje bodi: Je, je; ne, ne; kar je vezh od tega, je od hudiga. [3]
- ↑ V' neki veſi na Nemſhkim je shivel mlad, zherſtev kmet, ki je imel hudobno navado per vſakim deli sa vſe preklinjati, karkolj mu ni po volji bilo. Tako ſtraſhno je preklinjal, de je mu doſtikrat kletviz smankalo, ino ni vedel, kaj bi ſhe sinil. V' nar boljih letah mu sazhne jesik gniti; poſlednizh ni mogel vezh jeſti ne govoriti, ino v' dveh letah je vmerl. Terpel je ſtraſhne bolezhine ino nar hujſhi glad; pa vſe voljno, ſtoriti sa ſvoje nekdajne kletvize ojſtro pokoro.
- ↑ Jak. 3, 6 — 9.
- ↑ Mat. 5, 37.
