zhres deſeto sapoved pregreſhiſh, ki prepové posheljeti blaga ſvojiga blishniga. Malo malokdaj prav pametni moshjé bres greha jigrajo; mladenzhi íno poredni ljudjé pa vſelej greſhíjo. Per jigri ſe navuzhíſh legati ino goljſati, ſe navadiſh preklinjati in savesvati (sdajati), de naſ Bog varji! [1] S' kobrami (vurflami) jih veliko premoshenje sapravi, vos ino konje sakvartá, in kedar she vezh ne gleſhta, ſhe ſvojo duſho verh poſtavi, ter ſe v' goljſijo alj tatvino podá. Boljſhi je nikdar kvarte posnati, kakor ſe tako dalezh sapeljati; alj kako lehko je to! V' malim ſe sazhne, v' velikim nehá. — Tudi trinogarji ſo pod krisham jigrali, kedar je Kriſtuſ na krishi vmiral; saſtonj je tekla sa bresduſhne jigravze aja preſveta reſhnja kri. Oh, de bi sa toljko navadnih jigravzov tudi sgublena ne bila. [2]
- ↑ V' neki veſi na Nemſhkim je v' leti 1832 na binkoſhtno nedelo, v' nozh nekoljko kmetov v' kerzhmi (taberni) kvartalo. Ravno je bliſkalo ino gromelo. Eden ismed njih, ki je she veſ ſvoj dnaſ sajigral, ſhe enkrat poſtavi kar gleſhta, rekozh: „Ako ſhe to slodej vseme, tako pa naj mahoma ſtrela vdari.“ Komaj je to isrekel, ſtrela v' taberno vreshe, treſhi preklinjovza is samise na tla, ino ga po eni plati tako sadene, de mu pol shvota odmerje. Vſim drugim ni shaliga ſtorila.
- ↑ Nekiga tergovza alj kupzhovavza, ki je ſvojiga goſpoda po goljfirſko ob dnarje ſpravil, jih sajigral, po tem pa ſvojiga prijatla vmorſl ino oropal, ſo k' ſmerti obſodli, de bo obeſhen. Kedar je ſvojo obſodbo saſliſhal, je djal: „Jes ne morem tajiti, de bi me boshja previdnoſt pred toj neſrezhoj ſvarila ne b'la. Ko ſim bil nekaj maliga ptujih dnarjov sajigral, ſo me moj ſtriz objiſkali in me proſili, naj ſe varjem dolgov délati ino jigrati. „Zhe ſi dolshen, ſo djali, ti hozhem pomagati. Dolgi ino jigra ſo naſtave pogublenja.“ Alj jes niſim vbogal. Enkrat ſim ravno jigrat ſhel, ino veliko dnarjev s' ſebó neſel, ko ſo ravno zhloveka is vode potegnili, ki je savoljo jigre obvupal in v' vodo ſkozhil. She ſim ſe miſlil verniti; alj ravno me ſrezha neki jigravez, ki je neſil polno peſt zekinov is jigre domò. To mi je sopet veſelje dalo. Svunaj hiſhe, kjér ſmo jigrali, ſim vgledal delavza per ſtebri, na katerim je ſvetilniza (leterna) viſila. Ravno je verv (ſhtrik) na shrebl djal, de bi laterno privesal. Vidilo ſe mi je, kakor bi bilo to sa koga obéſiti pripravljeno. Grosa me je po vſih koſtèh preletela. Nekaj mi je klizalo: „Tvoj hudoben pot te bo h' gargam pripeljal. Ne hodi, poverni ſe!“ „˛Stermel ſim, kakor bi she pod viſlizam' ſtal; alj ſpet ſim te miſli otreſil in jigrat ſhel. Neſrezhen pot v' igranje me je na gavge ſpravil.“ — Neki priden ino poſhten meſarſki hlapez je ſhel is meſta po desheli shivine kupovat. V' neki veſi s' tremi ptujzami veſ dnar ſvojiga goſpodarja sajigra in sazhne jokati, kaj bo sazhèl. Goljufni jigravzi mu ſlushbo ponudijo, in on ſe jim v' tovarſhijo poda. Bili ſo vſi tre tolovaji, in vbogi hlapez savolj jigre tolovajov (ravbarjov) továrſh. — Ravno tak nevarna ziganija sa mladenzha je lotrija, naj she bo velika alj mala. Veliko ſe po malim saſtavi, veliko jih dolgov napravi; alj vezh jih ſtrela pobije, kakor lotrija obogati.
