Stran je bila lektorirana
ſtori. Sa to naſ vſmileni Jesuſ ſvarí: „Varujte ſe lashnivih prerokov, kteri pridejo k' vam v' ovzhjih oblazhilah, snotraj ſo pa sgrablivi volkovi! Po njih ſadu jih bote ſposnali.“ [1]
De ſe boſh mogel ſlabih tovarſhov varvati, jih moraſh po govorjenji ſposnati. Zheſar je polno ſerzè, to jim tudi is uſt vrê. Kdor rad neſramno govorí, tudi v' ſerzu ni zhiſt. — Lehko jih posnaſh po njihovi noſhi. Kdor glavo viſoko noſi, po navadi malo veljá. — Posnaſh jih lehko po dobri volji, kako ſe vèdejo in sadershíjo. Kdor ſe Boga ne bojí, ne ſpoſhtuje boshjih rezhí, ſvojo goſpoſko sanizhuje, je gotovi hudobez. Kdor s' takim potegne, ſvojo duſho predà. [2] — Oh koljko salih
- ↑ Mat. 7, 15.
- ↑ V nekim meſti jutrovim je ſr. Janes Evangeliſt verliga mladenzha vgledal, ki ſhe ni kerſhen bil. De bi Boga sveſtiga ſlushavnika pridobil, ſv. Janes mladenzha ſhkofu tiſtiga kraja isrozhi, rekozh: „Tiga mladenzha ti ſporozhim, de sa nja sveſto ſkerbíſh; zela ſoſeſka ino Kriſtuſ ſta moja prizha.“ ˛Shkoſ mladenzha v' ſvojo hiſho vseme, kakor sa ſvojiga ſina sa-nj ſkerbi. Pridno ga vuzhi kerſhanſkiga nauka, in ker ſe je hitro svuzhil ino lepo sadershal, je bil kerſhen, ino je ſveto birmo prijél. ˛Stari ſhkoſ, predober ozhe, mladenzhu preveliko ſvojvolje da íno ſe prevezh na-nj saneſe. — Mladénzh sazhne ſam ſvoj biti, v' ſlabe tovarſhije hoditi, in s' rasujsdanimi mladenzhi snaniti ſe, ki ſo ga v' hudo sapeljali. — Pervadli ſo ga dobro jeſti ino piti, pa nizh délati; po dné ſpati po nozhi ſe okolj vlazhiti. In kér niſo kaj vezh shiveti imeli, sazhnò goljſati, kraſti ino ròpati, ter ſo ſe med ſebo v' tatinſko derhalo sdrushili. Mladénzh ne poſluſha vezh ſvoje veſti ne ſvojiga vuzhenika; kakor isdivjan konj bres vujsde po ſhroki zeſti pogublenja letí. Med vſemi tovarſhi hozhe on nar hujſhi biti; sa to ga sa ſvojiga poglavarja poſtavijo. Tako je bil blagi mladenzh ſkos ſlabe tovarſhe lenúh, potepúh, tat, ljudomòrz, in grosovitnih tolovajov gláva. Pergodilo ſe je, de ſv. Janes v' nekih letih ſpet v' tiſto méſto pride. Po opravili rezhe ſtarimu ſhkoſu: „Odrajtaj nama savupano blago, ki ſva ga tebi jes ino Kriſtuſ isrozhila!“ ˛Shkoſ premiſhluje, kaj ſv. Janes hozhe; alj popréj ko ſe 'szhajma (raskopéti) ga ſpet zhaſtitliv apoſtel ogovori: „Mladenzha hozhem; duſho ſvojiga brata!“ ˛Star mosh od shaloſti sajoka rekozh: „„Vmerl je.““ „Kako je vmerl?“ ſe Janes savseme. „„Odmerl je vſimu dobrimu,““ shaloſtno ſhkoſ odgovorí; „tam v' uni gori je tolovajov poglavár.“ ˛Sv. Janes veſ shaloſten ſvoje oblazhilo preterga, in milo sajoka, rekozh: „Salimu varhu ſim duſho ſvojiga brata ſporozhil! Le hitro mi dajte konja in pa zhloveka, naj me tje pelja.“ V diri apoſtoljſki ſtarzhek med tolovaje prijaha (prijesdi) ino jim rezhe, naj ga k' poglavarju peljajo. Tolovajov glava ga veſ v' oroshji prizhaka, alj ko hitro ljubesnivga Janesa ſposná, ſe v' bége podá. ˛Sv. Janes, de ſi ravno ſtar ino ſlab, sa njim dirja, ino klizhe na veſ glaſ rehozh: „Moj ſin! sakaj beshiſh pred ſvojim ozhetam? Vſmili ſe mojiga truda, nikár ſe ne boj! Tvoje svelizhanje ſhe ni sanujeno. Jes hozhem sa tebe odgovor dati, tudi vmreti, kahor je vmerl Jesuſ sa naſ. Poſtoj! Jesuſ me k' tebi poſhle.“ — Na to mladenzh oſtermí, oberne v' semljo ſvoje ozhí, oroshje od ſebe saluzha, mílo sajoka, ino objame ſvetiga Janesa, ki ga je doſhel. — Veſ vjokan rasbojnik pred ſvetim Janesam ſtoji, in ſvojo deſno sakriva, s' kateroj je toljkokrat kri prelival. ˛Sv. Janes pa sa njo prime, in njo poljubi, ki je bila s' vrozhimi ſolsami prave pokore oblita. ˛Spet ga nasaj peljá, s' njim moli ino ſe poſti, dokler ſe veſ ne poboljſha. Toljko ſveto je po tèm shivel, de ga je ſv. Janes med zerkvene ſlushavnike vsel. — Kar ſlaba tovarſhija pohujſha, le ojſtra pokora poboljſha.
