Veliko je shenſkiga ſpola, nalaſh prav ſladko govorijo, alj pa prav mizhno pôjejo, mladenzhe v' ſvoje mreshe ſpraviti. Kdor jim rad vuſheta naſtavlja, ſam ſebi sanke napravlja, kterih posnéj rastergati premogel ne bo. „Ne imej drushbe s' pevkò, tudi nje ne poſluſhaj, de ſkos njeno ſladko pétje ſe ne sgubíſh. [1] Nezhiſtnize uſte ſo kakor ſatovje, is kateriga ſe med zedí, ino nje gerlo je glajſhi ko olje; alj poſlednizh je kakor pelin in kakor na oba kraja bruſhen mezh.“ [2] ˛Sv. ˛Shtaniſlaj je omedlel, ako je kako neſramno beledo saſliſhal; sa to ſo njegov Ozhe morli ljudí proſiti, naj vprizho njega ne sínejo neſpodobniga kaj. Zhe ravno ti savólj oſtudnih marnov ne omedlíſh, bo omedlela nedólshnoſt tvojiga ſerza, ako pred klafanjam ne beshíſh.
Varji ſvojih nog, de sa njimi hodil ne boſh. „Moj ſin! poſluſhaj me, in ne odſtopi beſedi mojih uſt; opomina ſv. Duh. Odverni ſvojo pot dalezh ad neſramnize, ino ne perblishaj ſe k' duram njene hiſhe. — Nje noge grejo v' ſmert ino nje ſtopinje peljajo v' pekel.“ [3] Kdor po dné sa shenſkim ſpolam lasi, she zhres koleno v' nezhíſtoſti gasi ino bo ſkorej v' blato sagresnil. Kdor po nozhi sa njim hodi, njega she vodi peklenſki smotnjavez, ino ga v' ſvoji ſlushbi imá. Vſi voglarji ino veſovavzi, vlazhugarji ino ponozhniki ſo zherni vrani alj krokarji peklenſkiga bresdna, pravi vbijavzi nedolshnih
