Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/321

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Perva tvoja domovina je ljuba materna deshela, preveſéli kraj, kjer je tvoja sibika ſtala, kjér ſi déte perve roshze tergal, in mladénzh metule pervokrat lovíl. Tudi ptizhiza ſvoje gnesdo posná, kako bi zhlovek rojſten kraj posabil! ˛Sleherni selen homez (hribez) naſ pomni veſelih mladih dni, vſaki ſtudenz (vrelz) nam pripoveduje od ſrezhnih rajnih zhaſov pretekle mladoſti; travniki seleni ino ledinze piſane nam ſhe pokashejo, kako veſelo je ſvoje dni naſhe shivlenje bilo. Kdo bi ſvoji ljubi domovini sa vſe to hvale ne védel? kdo s' hvaleshnim ſerzam sa ſvojo domovino ljubesnivo ne poſkerbel?

Pomagaj ſvojmu kraju, v' katerim ſi domá, kakorkoij samoreſh, de bo lepſhi ino lepſhi prebivaljſhe prave ſrezhe ino sadovoljnoſti. Ne ſramúj ſe ſvojga ljudſtva, ki je tvojiga naroda, ino ſvojiga jesika ne posabi, kteriga ſo tebe tvoja ljuba mati navuzhili. Beſeda materna je shivo snaminje ljubesni materne; kdor to snaminje satají, matere vreden ni. — Brani ſvojo materno deshelo ozhitnih ſovrashnikov, ki s' oroshjam pridejo hiſhe ino meſta pa it (shgat); varji pa tudi ſvoje ljudi ſkrivnih sapelivzov, ki po desheli prebivavze podpihújejo, na tihim ljudſtvo puntajo soper poglavarje, kralje in zeſarje, ino ſtraſhniga rasboja ogenj v' ſtreho noſijo. Taki preſatavzi, ſtare pravde ſleparſki osnanovavzi, ſo deshele nar nevarnejſhi ſovrashniki; ſrajoſt (ſvojbodnoſt) osnanujejo, na tihim pa sa vbogo ljudſtvo ſtrashno shelesje kújejo,