pridnoſt. Kdor dela pridno rad, le on je ſtanovitne ſrezhe brat, lenuha glad mori, in potepuha ſe vſak bojí, le pridnoſt je ſrezhe poglavitna korenina. — Le vedno (ſpol) priden bodi, naj te vidi kdo alj ne; ſaj Bog tvoja prizha je, in bo tebi plazhal. — Le smiraj priden bodi, naj drugi délajo alj ne, po njih ne ravnaj ſe; kdor prerád pozhiva, v' kropivah obleshí. — Le priden bodi neprenehama, zhe ravno mahoma ne obogatíſh, po malim vonder ſi pomagaſh. Tudi mravlje po malim nóſijo, pa vonder velik kup nanoſijo; le pridno rad komaraj, in Bog ti bo pomagal. Kdor vedno priden ni, ſvoji ſrezhi ſredinz sgubí; ino kdor prehitro obogatét' shelí, ſvoji ſrezhi dno isbije.
˛Slatenik alj ſrezhe slaten perſt je ljuba poſhtenoſt. Vſelej poſhten bodi ino lepo ſe sadershi, kedar v' ptuje hiſhe prideſh alj po ſhtérah greſh. Poſhten rokodél, ki ſe greha boji, in domazhe modro poſvarí, ki ſe neſpodobno sadershijo alj pa gerdo govorijo, je prijatel boshji; kamor pride, gre dober duh sa njim. Raspuſhen (rasvujsdan) rokodél, ki je gerdih beſedí, ſe gerdesham ſmejí, ino ljudi pohujſhati pomaga, on je ſovrashnik boshji, ki pregreſhen ſmrad po drugih hiſhah vlazhi; hudi duh povſodi sa njim hodi. — Poſhten bodi, vére ne sataji, ino Bogu ſlushiti ſe nikdar ne ſramúj. Boljſhi je neſpametnim ljudém samerséti, kakor pa Boga ne v' zhaſti imeti, ki je Ozhe tvoj. — Poſhten bodi, ino hiſham poſhtenja ne odjemli, ako ravno vſe po tvoji volji ni. Rokodél, ki rad ljudi rasnaſha, je nar
