˛Se shelíſh pregreſhniga shivlenja ovarvati, pokore ne odlagaj, kedar ſe pregreſhíſh; na pravo ſteso ſi nasaj pomagaj, de nje na vſelej ne sgubíſh; le pokora sopet da, kar pregreha vseme.
3. ˛Spovéj ſe prav pogoſto, in zhiſti ſkerbno ſvojo véſt, de ſi boſh vedno poſvezhjozhe gnade ino ljubesni boshje ſveſt, bres katire dobriga ſtoriti ne samoreſh, tud' me isvelizhan biti. „Spoved duſho isvelizha, pregrehe odshene, ſkuſhnjave premaga, pekel saprè, ino nebeſa odpre.“ [1] Kdor ſpoved le odlaga, tud' greha ne premaga, bres boshje gnade rad shiví, bres boshje gnade vmerje, in ſe pogubí. Vſak dan vezh alj manj greſhiti, ſamo enkrat alj po dvakrat v' leti pa le k' ſpovedi hoditi bo sa duſho ſlaba! Redke ſpovedi dobro véſt ſlabijo, oſlepijo greſhnika, de vezh grehov ne ſposna, kterih prevezh ima. Kako shaloſtno je to! — Mladénzh! v' vezhi nevarnoſti pregreſhni ko shivíſh, pogoje glej, de ſe ſpovéſh; zhe tudi enkrat vſakiga meſenza k' ſpovedi gréſh, ni prevezh. Vſaka vredna ſpoved je ena ſtopinja blishej ſvet'ga raja.
De le pa ſveta ſpoved prav ſtori, je potreba dveh rezhí: pervizh dobriga ſpovednika imeti. — Zhe ravno ſpovedniki vſi obláſt imajo, sa tebe vender vſi le ne veljajo, kakor ne vſak sdravitel (arzet) sa bolnika. Pojiſhi ſpovednika ſi, ki bojo tebi ozhe, in bojo po
- ↑ ˛Sv. Avguſhtin.
