tiho ſamoto savlezhe, ino v' ſlabi bajtizi prebiva, alj she osdraviti, alj pa ſrezhno vmreti, ako bi boshja volja bila. Bog pa ſvojiga ſlusheta ni posabil; vſak dan mu je kushej (mali peſek) nekiga shlahniga Goſpoda kruha prineſel, ino Bog mu je dal, de je sopet osdravil. — Tako vſmilenje najde, kdor vſmilenje ſkashe; dober Bog rajſhi zhudesh ſtori, kakor bi zhloveka sopuſtil, ki je vſmilenga ſerza.
˛Sv. Rok ni jiſkal hvale ljudí sa ſvoje dela kerſhanſke míloſti; tudi ne plazhila na ovim ſveti, in ſe je ſpet v' ſvoje domazhe kraje povèrnil. Niſo ga vezh domá posnali, toljko je s-hudel v' ſvoji teshavni ſlushbi ino nevarni bolesni. Gerdo ga njegovi ljudjé ſprímejo, ino kakor bi bil kak hudoben, potepín, njega v' jezno sapró. Bogu je sadoſti bilo; bil je dovolj ſkuſhan ino pravizhen najden, sa to ga je k' ſebi vsel, njemu krono shivlenja vézhniga dat. Veliko zhudeshov ſe je na njegovo proſhno poſebno v' kushnih bolesnih sgodilo; ſhe sdaj ſe po vſim kerſhanſtvi v' hudim pomori njegovi proſhni perporozhajo.
Mladénzh; kedar boſh tudi ti hudih bolésen vzhakal, ne posabi v' takih shaloſtnih dnéh, de je bolnikov poſtreshba pred Bogam nar imenitnejſhi ſlushba; ino v' nevarni kushni bolesni naj te beſede ſvetiga Janesa ſerzhniga ſtorijo, ki govorí: „V' tem ſmo ſposnali, kér je ſvoje shivlenje (Jesuſ) sa naſ poſtavil, naj de tudi mi sa brate shivlenje poſtavimo.“ I. Jan. 3, 16.
