Stran:Slomsek Zivljenja srecen pot.djvu/261

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

mezh primejo, bojo s' mezham konzhani.“ — Tako nigdar dobro ni, kar ſe prenaglo sgodí; potreba je premiſliti, preden ſe sazhne. Najde ſe doſti fantov, pa tudi oſtarlivih moshev, ki ſilo gerdo navado imajo sa vſako shal beſedo boj narediti. Alj prevrozha kri ſe rada hitro ohladí ino prelije. Kdor ſe rad tepe ino bojuje, ne bo dolgo sdrav, ne ſtarih dni vzhakal; sdrava pamet narvezh veljá.

Kedar ſo rabelni Jesuſa svésali, in pred krivízhne ſodnike peljali, lése tud' Peter od dalezh sa njim, ino pride v' dvoriſhe tiſte hiſhe, v' kateri ſo Jesula ſodili, kjér ſe je per kuriſhi (ogniſhi) s' hlapzami grèl. Neka dekla, vratariza, Petra vgleda, ino rezhe: „Ta le je tudi Jesuſov továrſh.“ Peter prizho vſih tají, ino pravi: „Jes niſim; ſhe ne posnam ga, ter ne vém, kaj govoriſh.“ Petelin pervokrat sapôje. — Ne dolgo po tém ſpet druga dekla pride, ino pravi: „Poglejte ga, tudi ta je bil s' Jesuſam Nazarenſkim.“ Peter pa je ſhe huje tajíl ino tèrdil, de ga ne posná. — Poſlednizh ga ſhe hlapzi oſtópijo, ter pravijo, de ga po beſedi posnajo, de je Galilejiz ino Jesuſovih tovarſhev kdo. Peter, veſ plah, ſe sazhne rotiti, de ne posna Jesnſa; in kedar ga tretjizh sataji, v' drugizh petelin sapoje. — Tako lehko pravizhen greſhí, ako ſe priloshnoſti greha ne varje; koljko loshej ſlabôzhen, ki priloshnoſti jiſhe! — Shenſtvo je Petra premoglo, de je ſvojiga ljubiga Goſpoda satajil; shenſke bojo tudi tebe sapeljale,