shlahno ſerze ima, in poſhteno shiví, njemu dopade, kakor ſv. Peter, ki mu je bilo Jonov ˛Shimon ime. Ribizhov ſin je bil, ino s' ſvojim bratam Andrejam po galilejſkim morji ribil. ˛Sv. Andrej je njega k' Kriſtuſu pripeljal, ino Jesuſ je dobriga zhlovezh'ka ſposnal, apoſtelna isvoljil ino Petra (po naſhim ſkala) imenoval, ozhitno pokasat, de bo Peter, zhe ravno borniga ſtanu, pervi kamen njegove ſvete zérkve. — Pogléj, mladénzh, kako Bog ponishne povsdiguje, ter ponisha prevsetne. Ne sanaſhaj ſe prevezh na ſvojo mozh ne na imenitnoſt ſvojiga ſtanu; ako ti Bog ne pomaga, bo vſe tvoje delo bres blaga. To nam ſv. Peter pokashe.
Ribil je neko nozh od vezhérniga mraka do béliga ſvita, pa ſhe ni ríbize vjel. Ravno s' ſvojmi tovarſhi shaloſtno mreshe ispéra; Jesuſ pride, mu vkashe naj ſhe enkrat mresho potegne, ino glej, v' Jesuſovim imeni toljko rib savsdigne, de ſe mreshe tèrgajo, ino zholnizhi vtáplejo. — Neko drugo nozh ſo ſe apoſtelni po galilejſkim morji peljali, Jesuſ pa pride po vôdi k' njim, kakor po ſuhim. „Goſpod, pravi Peter, naj ſhe jes po vodi k' tebi grem.“ „Pojdi le!“ mu Jesuſ rezhe. Peter ſtopi na vôdo, ino po vôdi kakor po ſuhim gre. Kedar pa véter sahlidí, ino ſe valovi smajijo, hitro ſe Peter preſtraſhi, ino vôda ſe pod njim vdira. „Goſpód , pomagaj!“ Peter savpije, ino Jesuſ mu roko podá, rekozh: „˛Slabovérnesh! sakaj ti dvomil (zviblal)?“ — Klizhi tudi ti, kedar
